Hvala lepa, predsednik. Spoštovani poslanke, poslanci. Dovolite mi torej nekaj obrazložitev pojasnil glede proračuna Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo oziroma predloga za leto 2020 in predloga za leto 2021.

Najprej nekaj uvodnih zadev. Najprej, ministrstvo je pri pripravi proračuna za leto 2020 in predloga proračuna za leto 2021, sledilo usmeritvam Vlade za pripravo proračuna ter tudi svoji, seveda, osnovni viziji, podpori, nadaljnji krepitvi mednarodne konkurenčnosti slovenskih podjetij, pa tudi aktivnemu spremljanju in spreminjanju prav strukture slovenskega gospodarstva, v neko obliko, v strukturo, ki bo čim bolj prilagojena zahtevam globalne ekonomije, spremembam seveda tudi na globalnih trgih.

Ministrstvo je, če mi dovolite samo da, tri stavke o tem, kako je pravzaprav sestavljeno in kaj vse pokrivamo – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je organizacijsko razdeljeno na 5 direktoratov: direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo; eden ključnih, tudi najbolj, da tako rečemo, usmerjenih v razvoj gospodarstva, potem, direktorat za regionalni razvoj, kjer je pomemben del seveda, so prizadevanja za usklajen, čim bolj uravnotežen razvoj celotne Slovenije, direktorat za notranji trg, kjer pravzaprav prenašamo vse direktive iz Evropske unije in pa seveda tudi oblikujemo poslovni in, bomo rekli, celotni sistem gospodarstva na področju zakonodaje in pravnega reda direktorat za turizem in pa Direktorat za lesarstvo. V okviru ministrstva so tudi trije organi v sestavi kot jim rečemo in izvajajo naloge na treh področjih: intelektualna lastnina, tržna inšpekcija in naravoslovja. Imamo pa še izvajalske institucije, ki opravljajo določene naloge v specialnih zakonih in podzakonskih predpisih na podlagi pogodbeno urejenih odnosov, izvajajo posamezne programe ministrstva. Najbolj poznana je mogoče Slovenska turistična organizacija Spirit, Slovenski podjetniški sklad in seveda še ostali.

Sedaj pa k samim številkam. Najprej predlog proračuna za leto 2020. Za leto 2020 je višina našega integralnega proračuna, da tako rečem 132 milijonov in pol evrov, to je povečanje v primerjavi z lanskim letom, dovolite mi, da grem po nekaterih postavkah. V rebalansu za leto 2019 torej za letošnje leto smo imeli in imamo na razpolago 122 milijonov, gre torej za 10,2 milijona evrov povečanje, vendar naj takoj poudarim, da je to povečanje zakonske narave, da tako rečem, namreč v umestnem obdobju se je ta del pravzaprav financiranja programov investicij projektov občin povečal iz 2 na 4 % po Zakonu o financiranju občin seveda in iz predvidenih oziroma letošnjih 35 milijonov bomo v prihodnjem letu za ta namen torej za financiranje projektov občin namenili 45,4 milijona evrov. Od tukaj pravzaprav ta rast proračuna na integralnem delu ministrstva. Mi bi seveda si želeli še kakšen evro več predvsem imamo tukaj v mislih potrebe, ki jih bo prinesel, da tako rečem nastop Slovenije in mislim, da je prav, da smo se odločili tako na svetovni razstavi Expo, ki bo v Dubaju v drugi polovici leta 2020 in še, potem v prvih treh mesecih leta 2021. To bo, kar zahteven projekt ocenjen približno na 10 milijonov evrov. V letošnjem rebalansu proračuna imamo za to zagotovljenih nekaj sredstev večina pa bo namenjenega v prihodnem proračunu 2 milijona in pol imamo v predlogu za 2020 in tudi 2 milijona in 200 tisoč v predlogu za 2020-2021, potem pa še v naslednjih letih. To je ena izmed novih tudi postavk, da tako rečem. Sam nastop Slovenije kot rečeno ocenjujem, da je pomemben, prizadevamo si aktivno za nekako večjo prisotnost Slovenije tudi v tem delu sveta torej kot se temu reče mena regij oziroma v zalivu. Nenazadnje bo prav konec tega meseca tudi odprtje veleposlaništva Republike Slovenije v Abu Dabiju. Vse to nekako gre z roko v roki usklajeno z vsemi aktivnostmi, ki jih poskušamo v tem delu sveta izvajati z namenom seveda kot rečeno promocija Slovenije. Na gospodarskem področju pa seveda ta del je pomemben, vendarle tudi za turizem.

Če pogledamo še na ostale ključne postavke. Med največjimi je prav gotovo ob tej postavki financiranja investicijskih projektov občin trženje razvoj turizma. V zadnjem času vidimo kar nekaj predvsem kakovostnih premikov, ko govorimo o slovenskem turizmu. Jaz mislim, da Slovenska turistična organizacija zelo dobro izvaja svojo politiko in strategijo, ki jo imajo pri privabljanju turistov v Slovenijo z različnimi kampanjami, ena zadnjih se je pravkar pričela pred časom. Digitalna kampanja ogromno energije je posvečenega pravzaprav novim pristopom pri oglaševanju destinacij Slovenije v mislih imamo predvsem socialna omrežja in tiste ključne pravzaprav možnosti in kanale, ki jih uporabljajo tudi nekatere druge države pri promociji svojega turističnega potenciala tako, da ta postavka ostaja. Več kot 11 milijonov predlogov za leto 2020 in potem skoraj, da 12 milijonov za leto 2021. Mislim, da je pomembno, da nadaljujemo z vsemi temi promocijskimi aktivnostmi, ki si jih je Slovenska turistična organizacija tudi zastavila.

Tuje investicije, tudi ena izmed večjih postavk našega ministrstva. Seveda v letošnjem rebalansu imamo za ta namen dobrih 10 milijonov. V prihodnjem letu nekako računamo, da bi bilo 9 milijonov dovolj, glede na to, da se – ne da se zmanjšuje, ampak se vendarle narava teh investicij malce spreminja in tudi zaradi previdnosti nekaterih investitorjev, ki so zelo resno izrazili interes za vstop na slovenski trg, se malce tej negotovosti na evropskih trgih predvsem odmikajo in zato računamo, da bo 9 milijonov nekako dovolj. V to moramo seveda vključiti tudi nekatere investicije, ki so že zdaj aktivne in se izvajajo. Tako da v letu 2020 predlog za spodbujanje tujih investicij 9 milijonov in pa v letu 2021 15 milijonov. Torej nekaj več, ker kot rečeno se nekatere stvari zamikajo v prihodnost. Tukaj moram vendarle reči, da ne gre samo za tuje investicije. Da je to seveda tudi pomoč slovenskim investitorjem.

Dodatni ukrepi za problemska območja. 5 milijonov 120 tisoč evrov predvidenih v prihodnjem letu in pa 10 milijonov v letu 2021. Gre za to, da se počasi ta program oziroma programi problemskih območij iztekajo. Veste namreč, da Maribor je že zaključil nekako to politiko problemskega območja in hvala bogu, da je tako. Podobno velja za Pomurje. Ta program se izteče z letošnjim letom. Še vedno ostajata, da tako rečem aktivna Pokolpje in pa Radeče Hrastnik in pa… kateri je še? / oglašanje iz dvorane/ Trbovlje, tako. In v ta namen to kot rečeno v prihodnjem letu dobrih 5 milijonov še sredstev in potem v 2021, ko se bodo te programi dejansko iztekli, še določena sredstva, torej 10 milijonov in pol nekako planiranih.

Kar je pomembno je seveda in ostaja ena ključnih dejavnosti in aktivnosti našega ministrstva, je spodbujanje internacionalizacije. Torej pomoči podjetjem in tukaj gre v glavnem za srednje mala velika podjetja, ki so tudi najbolj potrebna te pomoči pri vstopanju na tuje trge. Jaz mislim, da imamo kar nekaj res zvezd lahko rečem v našem gospodarstvu med malimi in srednje velikimi podjetji, ki uspešno zapolnjujejo tržne niše in včasih jim pač malce zmanjka, ker vendarle gre za in kapitalsko omejitev pri njih, pa tudi predvsem kadrovsko, znanja s tega področja in vse to jim pravzaprav ponujajo kolegi na Spiritu, ki seveda pomagajo in z delegacijami in z razpisi za raziskave osnovne in z ne nazadnje tudi certifikati in tako naprej. Skratka, en dosti velik nabor aktivnosti, ki jih izvajamo in v ta namen imamo načrtovanih za leto 2020 dobre 3 milijone evrov, v letu 2021 4 milijone evrov. Če primerjamo to z letošnjim rebalansom, je 3, 4 milijona. Se pravi smo tukaj nekje v teh mejah.

Rad bi pa tukaj poudaril še to, da pravzaprav / nerazumljivo/ teh sredstev, ki so namenjene SME podjetjem in spodbujanju tako intranacionalizacije, kot tudi ne nazadnje razvoja – o tem bom nekaj več kasneje, pa prihaja iz evropskih kohezijskih sredstev. Tako da to je samo naš integralni del, potem pa imamo tam še kar precej sredstev, ki so nam na razpolago iz evropskih kohezijskih programov.

Relativno nova postavka, v zadnjih letih je seveda tudi programi Evropske vesoljske agencije. Govorimo torej o Esi in o tem, da je Slovenija pristopila kot pridružena članica Ese. To obdobje bo predvidoma trajalo še tri do štiri leta. Nimamo še čisto natančne časovnice, ampak nekje so tukaj ta obdobja, ko bomo pa zaprosili seveda tudi za polno pravno članstvo, ki prinaša še nekaj dodatnih ugodnosti državam članicam oziroma podjetjem iz teh držav. Moram pa reči, da je to bila pravilna odločitev, da smo pristopili kot pridruženi člani. Da so slovenska podjetja okrog 20, je kar nekaj programov oziroma projektov dobila na tem področju. Jaz mislim, da je pomembno zaradi tega, ker gre tukaj vendarle za res visoke tehnologije, za znanje, ki je redko, za pravzaprav možnost tudi sodelovanja v vesoljskih raziskavah, opazovanjih zemlje iz vesolja. Ne nazadnje še vedno čakamo zdaj, da se seveda uredijo razmere v francoski Gvajani, kar se tiče izstrelitve satelita, dveh malih nano satelitov Slovenije. bila sta že predvidena. Moralo bi že priti do izstrelitve, če smem še to tukaj povedati, ampak zaradi težav z raketo Marjan(?), ne bi rad videl, da damo slovenske satelite na tisto, ki potem pade. Imajo nekaj tehničnih zapletov, tako da pričakujemo, da bo prišlo do te izstrelitve v prvem kvartalu prihodnjega leta.

Tako da, ESO nadaljevanje tega sodelovanja, letošnji rebalans predvideva 2,3 milijona, se pravi 2 milijona 350 tisoč. No, v prihodnjem letu naj bi za 500 tisoč ta sredstva povečali in se pridružili v bistvu še enemu programu in na ta način omogočili dodatno možnost slovenskim podjetjem, da ta denar, ker, glejte, ta denar potem »počrpajo« naša podjetja. Saj to ni, da damo samo tam, ampak, dejansko pripadajo, plus seveda še dodatna sredstva, ki jih ESO nameni potem slovenskim podjetjem. Še bolj ambiciozen plan smo si zastavili za leto kasneje, 2021, torej, ko naj bi dobre 4 milijone namenili za to področje.

Kaj je še tukaj za omeniti? Razvoj podpornega okolja za malo gospodarstvo - torej, tudi tukaj se vidi ta poudarek in osredotočenost na srednja, mala, velika podjetja. Slaba 2 milijona v letu 2020 smo predvideli, pa dobra 2 milijona in pol v letu 2021. Želimo jih spodbuditi… eno je seveda že omenjena internacionalizacija, drugo pa, kar se mi zdi pravzaprav še bolj pomembno, pa je uvajanje digitalizacije. Spet, tudi za to področje so še dodatna sredstva na razpolago, v okviru evropskih kohezijskih sredstev. Ob digitalizaciji je ključno seveda tudi prilagajanje poslovnih modelov sodobnim trendom poslovanja, znanje, se pravi, izobraževanje, dodatno usposabljanje, vse to je potem, pravzaprav, v okviru direktorata za internacionalizacijo in podjetništvo, na našem ministrstvu to izvajajo.

Hm, kaj je še tisto, kar bi bilo za izpostavit? Razvoj območjih narodnih skupnosti. Po programu veste, da imamo za to namenjenega za to milijon letos, pa tudi v prihodnjem in v letu 2021. No, v prihodnjem letu imamo v proračunu milijon 80 tisoč. Teh 80 tisoč prenašamo nekako zaradi italijanske manjšine, ker smo nekako se dogovoril, da bodo ga uporabili v naslednjem letu. Torej ta dogovor tudi z manjšinama uresničujemo.

Ne pozabimo še na infrastrukturo na območjih, kjer živijo romska etnična skupnost. V prihodnjem letu planiramo milijon 450 tisoč, v letu 2021 3 milijone. Za prihodnje leto lahko rečem, da gre tukaj za zaključevanje projekta Žabjek. To je tudi v okviru dogovora za razvoj regij in v prihodnjem letu torej naj bi ta projekt bil končan in v letu 2021 bomo seveda z tudi romsko skupnostjo in v okviru, verjamem, dogovora za razvoj regij poiskali nove projekte, ki bodo namenjeni, torej, vzpostavljanju infrastrukture območij, kjer žive romske etnične skupnosti.

Ostalo, nekako ostajamo v teh mejah tudi letošnjega rebalansa. Kot rečeno, ni kakšnega povečanja. Približno so te postavke usklajene, ali pa, bom rekel uravnotežene z letošnjim rebalansom, tako da, ocenjujemo, da bodo sredstva, ki jih imamo na razpolago, nekako zadostovala za izvedbo vseh programov, ki jih načrtujemo. Vedeti moramo tudi, seveda, da so vsi ti programi ali pa kar nekaj njih, usmerjeni tudi v čas predsedovanja Slovenije v drugi polovici 2021 predsedovanja Evropski uniji. Namreč, želimo res tista področja – tukaj imam v mislih tudi področje digitalizacije oziroma družbe 5.0 pa področje enotnega trga in vse to, kar bomo pokrili, da res Evropi, se Slovenija predstavi kot ena izmed vodilnih članic na teh področjih, zato še posebej se osredotočamo na ta del.

Zdaj, mislim pa da, en razmislek pa vendarle moramo vsi skupaj vzeti v obzir, ko govorimo o proračunu in o razvojni naravnanosti proračuna, jaz mislim, da je proračun seveda dovolj razvojno naravnan, da so potrebne, seveda, korekcije, ker se stvari globalno gledano, vsaj na tem našem področju gospodarskega razvoja, tehnologij, tako hitro spreminjajo in je potrebno tudi, ko se to zgodi, hitro odreagirati – če mene vprašate – vendarle pa, moram opozoriti, da razvoj slovenske ekonomije, gospodarstva, nikakor ne sme in ne more temeljiti samo na evropskih sredstvih, to je na kohezijskih evropskih sredstvih, ki sem jih kar nekajkrat omenjal in tukaj se nam ta sredstva, če primerjamo letošnji rebalans in predlog proračuna za prihodnje leto povečujejo seveda, zaradi tega, ker se finančna perspektiva končuje - govorim o finančni perspektivi 2013-2017 - zaključujejo se in seveda bomo v tem zadnjem letu in potem tudi v letu 2021 imeli, kar precej tega denarja, verjamem, da ga bomo tudi počrpali tako za naložbe podjetij v raziskave, razvoj je GRO pravzaprav velika večina tega denarja tudi za spodbujanje in ureditev ekonomske infrastrukture pa podjetništvo. Skratka, povišanje na vseh teh ključnih postavkah, ampak kot rečeno, zaradi tega, ker se zaključuje finančna perspektiva. Moja skrb tukaj pa je pravzaprav ta, da zaradi tega, ker načrtujemo, kar precej evropskih kohezijskih sredstev na področju razvoja tudi infrastrukture se pravi con industrijskih ne smemo zanemarjati tudi integralnega dela namenjenega razvoju, raziskavam in inovacijam. Kaj želim s tem povedati? Dejstvo je namreč, da nam integralni del v zadnjih letih za ta sredstva, ki so namenjena pospeševanju gospodarske razvoja pada. Da se preveč mogoče zanašamo na ta evropski del sredstev. Mislim, da smo sposobni ga počrpali, ampak pri evropskih sredstvih je vendarle eden trik, ta, da je okvir torej tako imenovani operativni program, kjer so notri zapisane prioritete in področja, ki jih bomo pokrivali z evropskim denarjem, ki nam jih pravzaprav odobri Evropska komisija, saj nismo sami tukaj si izmislili nekih stvari precej rigiden. Kaj imam v mislih? Mi smo za to finančno perspektivo ta program določili skupaj seveda z Evropsko komisijo še pred letom v začetku perspektive torej še pred letom 2013. Vmes vemo kako hitro se stvari spreminjajo na razvojnem področju. Mislim, da je bila samo ena ali dve manjši pravzaprav vsebinski prilagoditvi tega operativnega programa in to je nevarnost. Ko želim jaz pravzaprav oziroma ko ugotovim, da v Sloveniji neko področje res izstopa, dajmo vzet za primer tudi umetno inteligenco in bi želel v nekem relativno hitrem trenutku, da tako rečem pomagati in institutom in podjetjem pri razvoju tega področja, potem imam relativno zvezane roke. To se nam ne sme dogajati, zato bi si želel, da imamo v prihodnje več tega tudi na integralnih postavkah, kajti še eden problem je, ki bo še bolj izrazit v naslednji finančni perspektivi in to je delitev Slovenije na vzhod in zahod. Velika večina sredstev še dosti bolj izrazito kot v tej fazni finančni perspektivi bo namenjena vzhodu precej manj zahodu Slovenije in tukaj lahko včasih pride do izigravanja teh pravil. Kar je pa še hujše je to, da nam sredstva na vzhodu ostajajo, ker enostavno nimamo takšne kapacitete moči, da ta sredstva počrpamo. Iz teh razlogov bi si želel, da bi pravzaprav imeli neki varen lahko rečem kupček sredstev namenjen raziskavam inovativnosti razvoja tudi na integralnem delu proračuna.

Seveda naša naloga in sedaj res posvečamo ogromno pozornosti temu pa je, da ta okvir operativnega programa, ki bo določal osrednje prioritete in področja v finančni perspektivi 2021 naprej je, da ga seveda zelo jasno določimo, zelo smiselno postavimo skupaj seveda tudi z Evropsko komisijo, zato da bomo res podprli tista področja, ki so najbolj propulzivna in najbolj razvojno usmerjena v Sloveniji. To kot rečeno se dogaja skupaj s kolegi s službe SVRK, z ostalimi ministrstvi. Jaz mislim kot rečeno tudi smo sposobni in predvsem so tudi podjetja, imajo to moč in sposobnost, da ta sredstva uspešno, potem tudi počrpajo.

Če zaključim v tem delu. Jaz mislim, da kljub vsemu, da ostajamo nekje na istih nivojih pri večini postavk našega ministrstva, da vendarle je ta proračun dovolj razvojno usmerjen, da nam daje dovolj možnosti in priložnosti, da uspešno in učinkovito sledimo razvojnim trendom in zahtevam pravzaprav poslovnega okolja ne samo v Sloveniji, ampak predvsem na globalnem nivoju, da lahko s sredstvi, ki so nam(nadaljevanje in nam bojo na razpolago glede na predlog proračuna 2020/2021, uspešno pomagamo slovenskim najbolj razvojnim podjetjem, da lahko uspešno pomagamo srednjim, malim in velikim podjetjem pri njihovem prodoru tako na tuje trge, kot tudi pri, da tako rečem vzpostavitvi samega podjetja, da bodo konkurenčna, da bodo lahko tekmovala z globalnimi tekmeci in ne nazadnje, da tudi zahvaljujoč zakonski spremembi, imamo dovolj sredstev na razpolago za recimo tudi razvoj v posameznih regijah, v občinah. Tako da jaz mislim, da ni kaj dosti za dodati kot to, da obljubljam, da bomo s kolegi seveda zavihali rokave in to obdobje zaključka finančne perspektive, ki je specifično in zelo pomembno, izkoristili maksimalno, zato, da nam res ne bi zgodilo to, da bi nam ta sredstva ostajala. Je potrebno seveda ob tem malce spremeniti tudi sam ustroj in delovanje ministrstva, ob seveda zavedanju tudi da se pripravljamo že kar nekaj časa na predsedovanje kot rečeno v drugi polovici leta 2021. To predstavlja kar, bom rekel zahtevno obdobje pri delovanju samega ministrstva, ampak jaz mislim, da smo že v preteklosti dokazali, da smo sposobni vsaj nekako premagovati te izzive in verjamem, da bomo tudi v prihodnje dokaj uspešno seveda temu bili kos.

Hvala za to. Seveda pričakujem kakšna vprašanja, bomo z veseljem tudi odgovorili in pojasnili.

Hvala.