Ja, najlepša hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani državni sekretar, sodelavci ministrstva.

Ja, imamo proračun, kot ga še ni bilo, kar je dobro. Govorim o državnem proračunu seveda, ne o proračunu ministrstva in s tega vidika ga mi tudi opazujemo, ali je ustrezen za to, kakršni so izzivi v kmetijstvu. Torej, predno dam neko oceno, moram reči, da se je kar težko do številk prebit. Programski proračun zahteva kar precej bolj poglobljeno analizo oziroma študij proračuna, da pa če hočeš priti do natančnih podatkov, včasih, ko je bil v tem posebnem delu, v podprogramih in pa po proračunskih postavkah, vse skupaj napisano, si relativno hitro ugotovil, kakšni so trendi in, ne nazadnje, si tudi videl, koliko je EU sredstev, koliko je lastne udeležbe in pa koliko je čistih integralnih sredstev, kar je mislim da, pri proračunu izjemno pomembno.

Ampak kakorkoli. Mi gledamo proračun predvsem z vidika trendov in pa naslavljanja potreb. Zdaj, če govorimo o trendih, so jasni, da se sredstva že dolgoročno zmanjšujejo. Se pravi, tako na EU ravni, kot tudi na slovenski ravni in, seveda, če gledaš proračune leta nazaj, je to možno videt, pa bom potem tudi kakšne številke še povedal in da naraščajo potrebe in izzivi.

Torej imamo vse več cenovnih vihanj, s katerimi se kmetijstvo ni soočalo v tako veliki meri v preteklosti. Imamo letno naravne nesreče, imamo nove množične bolezni, imamo vedno nova in nova pričakovanja družbe do kmetijstva, do novih oziroma do javnih dobrin, ki jih naj bi kmetijstvo zagotavljajo in imamo vse več izzivov pri novih znanjih in pa novih sodobnih pristopih, ki se pač terjajo oziroma pričakujejo, na področju kmetijstva. In, ocenjujemo, da proračun pač tega ne zasleduje v zadostni meri. Zvišanje je seveda, gre v pretežni meri, ali pa v veliki meri, na račun socialnega dogovora – seveda je to prav – ne sledi pa stanju v kmetijstvu.

Ampak, da ne bo narobe razumljeno – to ni kritika, mi želimo samo opozorit, da prihajajo časi, ko bo treba računat na tem proračunu ali pa s tem proračunom, seveda »nazivat« te trende oziroma te potrebe in izzive in, s katerimi sooča kmetijstvo in podeželje in da bo treba v prihodnje ustrezno načrtovat proračun, da se te stvari zagotavlja. Mi bomo seveda letošnji proračun, ga podpiramo in v zvezi s tem nimamo težav.

Imamo težave s tem, da se napoveduje znižanje EU sredstev, predvsem na politiki razvoja podeželja in seveda pričakujemo, da bo proračun odgovoril na ta izziv, slovenski, in pa, pričakujemo tudi bolj sistemske rešitve glede soočanja s podnebnimi in ostalimi izzivi. Mi mislimo, da bo kmetijsko ministrstvo v prihodnje potrebovalo dodatna sredstva za sofinanciranje sklada za soočenja s podnebnimi tveganji, ukrepe po Shemi de minimis, ki bodo učinkovito naslavljal, bom rekel, težave, s katerimi se bodo posamezne panoge soočale in da se bo zagotovil višjo stopnjo sofinanciranja, na področju programa razvoja podeželja podeželja v naslednjem programskem obdobju. In nekako pričakujemo tudi, da bo ta odbor dal pobudo, predlog Vladi, da o tem razmisli, ko bo načrtovalo proračun v prihodnjem obdobju.

Zdaj, če pogledamo deset let nazaj, je proračun že upošteval nekako stanje in pa logiko kmetijstva, tistega takratnega časa. Bil je blizu 5 %, kar je bilo vedno neka naša želja oziroma pričakovanje, da bo kmetijski proračun nekje na nivoju 5 % državnega proračuna. Takrat smo sicer bili še v obdobju, ko smo sofinancirali neposredna plačila. Sicer ta stopnja se je zniževala, ampak to je kazalo, da smo imeli v tistem obdobju nek družbeni dogovor, da se je zagotavljalo sredstva iz integralnega proračuna tudi za tiste vsebine, ki jih ni bilo možno naslavljati iz evropskega proračuna. In takrat je bil, recimo deset let nazaj je bil proračun kmetijskega ministrstva na začetku skoraj 500 milijonov, potem je padel v rebalansih na 490 milijonov, kar pomeni, da je bil 10 let nazaj 20 milijonov višji kot pa je leta 2019, ob tem, da je bil seveda takrat državni proračun pod 10 milijard, 9,9 milijarde. In seveda je bila bistveno višja integralna sredstva in to je tista naša želja oziroma pobuda, da država razmišlja v to smer, ko se bo načrtovalo prihodnje proračune. In drugo kar bi rad omenil, državni sekretar je povedal, da je velik del integralnega proračuna namenjen financiranju služb, ki delujejo v kmetijstvu, saj pravzaprav to je edino kar je še ostalo. V integralnem proračunu so ostale politike so šle na integralo, so šle na EU sredstva oziroma EU plus lastna udeležba in to je tisto na kar mi opozarjamo, da tudi integralni proračun mora zagotavljati nekaj več politik. Torej, kljub temu bi rad opozoril, da obseg sredstev za izvajanje ene ključnih služb na terenu, to je javna služba kmetijskega svetovanja ne zagotavlja nujnega obsega in naša želja je seveda, da bi se v prihodnje tudi to vprašanje rešilo, da bo tudi ta služba lahko v celoti več naslavljala izzive s katerimi se sooča kmetijstvo in podeželje. Mi imamo tudi znotraj te službe veliko izzivov in seveda, če ni sredstev, so tudi povsem upravičene kritike nad delovanjem te službe, lahko zaradi tega do njih prihaja. Tako da, mi seveda proračun, nimamo zdržkov do proračuna, želimo pa opozoriti, da je stanje v kmetijstvu tako, da se pričakuje malce bolj ambiciozne proračune na področju kmetijstva. Hvala lepa.