Hvala lepa. Lep pozdrav tudi v mojem imenu!

Res, opravičujem našo ministrico, ker je na podeželskem parlamentu, na katerem je potrdila udeležbo že skoraj da pred pol leta in ta podeželski parlament je eden od pomembnih dogodkov, ki se izvajajo na vsakih nekaj let, torej je to dogodek, ki je tudi za naše ministrstvo kar ključno in zaradi tega danes sam predstavljam proračun. Torej, proračun na področju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predviden za leto 2020 v višini 469,5 milijona, jaz predlagam, da zaokrožujem na številke, da ne beremo vseh decimalk, in v letu 2021 v višini 467 milijonov evrov. Od tega je za leto 202 predvideno na integralnih sredstvih, torej tip 1 129,5 milijona evrov, na namenski postavki tip 2 14 milijonov evrov, na EU sredstvih 281 milijonov evrov in na slovenski udeležbi, torej tip 4, 44 milijonov in pol evrov. Za leto 2021 pa zgleda ta razdelitev sledeča. Na integralnih sredstvih 134, slabih 135 milijonov evrov, namenska sredstva 16 milijonov evrov, EU sredstva 268 milijonov evrov in pa slovenska udeležba 47 milijonov evrov. Samo par besed že v tem uvodnem delu, potem v nadaljevanju bom pa podrobneje predstavil posamezne proračunske postavke. Ampak generalno glede proračuna. S sklepom Vlade je bil postavljen tudi limit za predsedovanje Svetu EU v letu 2021 in v okviru tega tudi naše ministrstvo načrtuje dodatna oziroma planirana sredstva v višini 287 tisoč evrov za leto 2020 in 425 tisoč evrov v letu 2021. Za program razvoja podeželja so planirana sredstva v letu 2020 v višini 172 milijonov evrov in v letu 2021 v višini 162 milijonov evrov. Torej za leto 2021 so sredstva malo manjša, planirana manjša poraba sredstev iz enega preprostega razloga, kjer se programsko obdobje zaključuje in zato računamo, da bo v letu 2021 manj EU sredstev planiranih oziroma porabljenih za ta namen. Kar se tiče transferjev v javne zavode, uvodoma želim poudariti, da za leto 2020 predvidevamo 3 % zvišanje sredstev glede na leto 2019 in 5 % zvišanje v letu 2021 glede na leto 2020. Za ribiški sklad je planiranih po 6,8 milijona evrov v obeh letih, torej za vsako leto posebej 202 in 2021. Neposredna plačila so planirana sredstva ravno tako v višini 134 milijonov evrov za obe proračunski leti, torej vsako leto 134 milijonov evrov v letu 2020 in letu 2021. Ostali ukrepi, EU ukrepi so planirani glede na sporočene potrebe posameznih nosilcev. Že uvodoma želim tudi povedati, da načrtujemo tudi sredstva za prilagajanje podnebnim spremembam iz naslova zavarovanja, sofinanciranja zavarovalnih premij v višini 3,9 milijonov evrov, vendar se zavedamo, da je glede na zakonsko obveznost teh sredstev premalo, tukaj se tudi na nek način v skladu z dogovorom z Ministrstvom za okolje in prostor in tudi Vlado iščemo možnost, da bi del oziroma da bi to zakonsko obveznost pokrili iz tako imenovane podnebnega sklada. V kolikor se to ne bo zgodilo, ker je potrebno iti tudi v spremembo Zakona o varstvu okolja, v kolikor se to ne bo zgodilo bomo morali sami poiskati dodatna sredstva.

Izven limitov na našem ministrstvu imamo tudi sredstva na tako imenovanem proračunskem skladu gozdni sklad, pri katerih neporabljena sredstva vsako leto prenašamo v naslednje obdobje. Neporabljeno preneseno stanje na dan 1.1.2019 je znašalo dobrih 21 milijonov evrov, ocena prilivov v ta sklad je v letu 2019 okoli 17 milijonov evrov, poraba predvidena v letu 2019 okoli 11 milijonov evrov, kar pomeni, da predvidoma bomo prenesli v letu 2020 okoli 28 milijonov evrov. Govorimo še vedno o predvidevanjih, ker jasno leto 2019 še teče in tako prilivi kot tudi stroški še nastajajo. Ta sredstva pa so tista sredstva, ki so razpoložljiva, potem tudi za odškodninske zahtevke, ki nastajajo skladno z zakonom po denacionalizaciji.

Sedaj pa mi dovolite še par podrobnejših obrazložitev posameznih proračunskih postavk. Bi začel najprej z zunanjo politiko in mednarodnim razvojnim sodelovanjem. V tem delu načrtujemo sredstva v višini za koordinacijo in mednarodno zadeve, EU koordinacijo in mednarodne zadeve. Načrtujemo sredstva za leto 2020 v višini 167 tisoč evrov in leta 2021 v višini 225 tisoč evrov. Tukaj gre tudi že v letu 2020 za prve zaposlitve za potrebe predsedovanja Svetu Evropske unije. Tudi za / nerazumljivo/ za članstvo v mednarodnih organizacijah nameravamo v letu 2020 povečati sredstva na 553 tisoč evrov in v letu 2021 na 600 tisoč evrov. Naj omenim, da gre samo za FAO del okoli 360 tisoč evrov za članarino v tej organizaciji oziroma če damo zraven še za ribištvo. V Komisije za ribištvo gre praktično čez 400 tisoč evrov samo za FAO članarino. Za znanost in informacijsko družbo bomo namenjali okoli 1,5 milijona evrov v letu 2020 in okoli 1,7 milijona v letu 2021. Tukaj gre predvsem na nacionalne razpise tako imenovanih CRP iz naslova širšega projekta zagotovimo pika si hrano za jutri in pa tudi aplikativnih projektov, ki jih razpisuje Agencija za raziskovalno dejavnost in gre za naše pokrivanje udeležbe partnerjev iz naslova lasnega zagotavljanja finančnih sredstev. Sredstva so namenjena za 2020 in 2021 za financiranje projektov za že prevzete obveznosti iz preteklih obdobij in pa tudi ostanek sredstev bomo namenili za nove razpise CRP in tudi novo sofinanciranje projektov, aplikativnih projektov Agencije za raziskovalno dejavnost. Na področju samega kmetijstva oziroma urejanje sistema in pa podpornih dejavnosti na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prehrane imamo načrtovanja sredstva za delovanje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja in inšpektorata v višini 28 milijonov evrov v letu 2020 in v višini 28,6 milijona evra v višini 2021. Samo za naše ministrstvo torej predvsem za plače in pa materialne stroške je namenjenih 12 milijonov v letu 2021 in slabih torej 1,9 milijona v letu 2021. V tej proračunski postavki naj omenim, če mi dovolite naj izpostavim posebno še tri proračunske postavke znotraj tega. In sicer, za dodatna sredstva, ki so planirana za delovanje Agencije za varstvo konkurence skladno z Zakonom o kmetijstvu. Verjetno vam je poznano, da je naše ministrstvo obljubilo Agenciji za varstvo konkurence pokrivanje plač in materialnih stroškov za dve zaposlitvi, zato da bo agencija učinkoviteje spremljala verigo preskrbe s hrano. Ravno tako je v tej proračunski postavki tudi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano in pa sodelovanje s slovenskimi organizacijami v zamejstvu, kjer planiramo porabo sredstev v obeh letih na nivoju slabih pol milijona evrov. Potem imamo naslednjo pomembno proračunsko večjo postavko - ukrepi za stabilizacijo trga. Tukaj gre predvsem za ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam, strokovne naloge in svetovanje v kmetijstvu, ureditev kmetijskih trgov in pa tudi promocija kmetijstva. Ukrepi za stabilizacijo trga so planirani za leto 2020 v višini 174 milijonov evrov in v letu 2021 v višini dobrih 175 milijonov evrov. Za prilagajanje podnebnim spremembam planiramo dobre 4 milijone tako v letu 2020, kot v letu 2021. Tukaj imamo v mislih oziroma bomo financirali, sofinancirali obrambo pred točo, potem naloge povezane s pedologijo in pa monitoringom tal, predvsem z vidika t.i. panora CO2 oziroma LULUCF in pa potem tudi prilagajanje podnebnim spremembam, to sem že omenil. Gre za sofinanciranje zavarovalnih premij. Tukaj za enkrat predvidevamo okoli 3, 9 milijona evrov za obe dve leti, v kolikor pa bomo uspeli v skladu z Zakonom o varstvu okolja porabiti oziroma ta sredstva pokriti iz podnebnega sklada, potem bodo ta sredstva zagotovo namenjena za kakšne intervencije ali de minimis potrebe.

Gremo naprej. Za strokovne naloge in svetovanje v kmetijstvu znotraj te proračunske postavke je namenjenih 21, 6 milijonov v letu 2020 in dobrih 22 milijonov v letu 2021. Strokovne naloge in svetovanje v kmetijstvu zajemajo javno službo, javno kmetijsko svetovalno službo v višini 8, 5 milijona v letu 2020 in 9 milijonov v letu 2021. Ostale bom bolj kot ne samo naštel, da se ne lovimo z vsakimi številkami. Torej zajema potem tudi javno službo v oljkarstvu, javno službo v oljkarstvu, potem javne službe rastlinske genske banke, javne službe v poljedelstvu, v vrtnarstvu, v sadjarstvu, v vinogradništvu, sofinanciranje pomembnih nacionalnih projektov kmetijstva, Slovenska čebelarska akademija, GSO študije, raziskave in analize, FADEN, podpora čebelarstvu, kmetijsko… za sofinanciranje delovanje Kmetijsko-gozdarske zbornice, sodelovanje z EU in mednarodnimi integracijami. No, pomembna proračunska postavka v okviru tega so tudi strokovne naloge v živinoreji, ki so nekje na nivoju 7, 7 milijona evrov v vsakem od teh dveh let – 2020 in 2021. Gre tudi za financiranje nalog iz naslova živinorejskih genskih virov in pa gre tudi za sofinanciranje nekaterih strokovnih nalog v vinarstvu.

Če bo kakšno podrobnejše vprašanje, bom v veseljem odgovoril. Bi šel jaz kar s številkami naprej. Še vedno govorimo o ukrepih za stabilizacijo trga in pa o tretji večji proračunski postavki – ureditev kmetijskih trgov. Tukaj gre za t.i. prvi steber skupne kmetijske politike, zato je ta proračunska postavka relativno velika in sicer v letu 2020 govorimo o 145 milijonih evrov in v letu 2021 o dobrih 146 milijonih evrov. Tukaj gre za vsa neposredna plačila, torej prvi steber kot sem že omenil, potem tržne podpore za vino, šolska shema, program podpor za prestrukturiranje in prenovo kmetijske proizvodnje in pa tudi nekatere promocijske dejavnosti, podpora promocijskim dejavnostim za promocijo na tujih trgih za vinogradniško-vinarski sektor.

Če gremo potem še na četrto postavko, proračunske postavke ukrepi za stabilizacijo trga. Gre za promocijo. Promocijo kmetijstva in živilstva. V tem delu gre za večino sredstev, ki se porabljajo za promocijo sheme IK in po novem tudi ekološko kmetijstvo, torej izbrana kakovost in ekološko kmetijstvo. Proračunska postavka je v obeh letih na nivoju okoli 2, 9 milijona evrov. Od tega predvidoma 730 tisoč evrov zbranih sredstev od deležnikov, na podlagi Zakona o promociji. Ostalo so naša proračunska sredstva.

No, potem je naslednja pomembna velika proračunska postavka, so ukrepi razvoja podeželja, to je tako imenovani drugi steber skupne kmetijske politike. Ta je relativno velika proračunska postavka. Predlog proračuna za leto 2020 jo naslavlja na nivoju slabih 180 milijonov evrov, za leto 2021 pa slabih 170 milijonov evrov. Kot sem že omenil, gre za zaključevanje proračunskega obdobja 2014/2021, in na nek način, 2014/2020, se zaključuje cikel investicij. Vemo, da tudi že, če ne bo porabljenih sredstev v letu 2019, jih pač prenašamo med leti v 2020, in tudi, če ne bo porabljenih v 2020, verjetno še kakšen evro v 2021, ampak nekako planiramo takšno uporabo teh sredstev na drugem stebru. Gre tukaj, kot sem že omenil, gre predvsem za sofinanciranje aktivnosti za razvoj podeželja, za upravljanje kmetijskih zemljišč in tudi podpora interesnemu povezovanju in izobraževanju.

Če pogledamo proračun, ki se tiče našega gozdarskega dela, proračun za gozdarstvo je namenjen zagotavljanju javne gozdarske službe. Vzdrževanju gozdnih cest, vlaganj v gozdove za namen, ukrepe obnove, nege in pa varstva gozdov. Gre tudi za izplačilo odškodnin na nelovnih površinah, ki jo povzroča divjad in pa, kot smo že omenili, v tem delu so tudi sredstva, proračunske postavke gozdnega sklada. Torej, za področje gozdarstva imamo planiranih v letu 2020, dobrih 33,7 milijona evra in v letu 2021, slabih 39 milijonov evrov. Od tega gre za obnovo, nego in varstvo gozdov v letu 2020, dobrih 31 milijonov evrov in v letu 2021, okoli 36 milijonov evrov. Tukaj bi izpostavil predvsem javno gozdarsko službo, ki jo v letu 2020 planiramo v višini oziroma stroške planiramo v višini 23,6 milijona evrov, in pa v letu 2021, v višini 24,8 milijona evra, torej okoli 1,2 milijona več v letu 2021 kot v letu 2020. In pa, vzdrževanje gozdnih cest se planira v proračunu, strošek proračuna na nivoju 1,9 milijona evra za leto 2020 in dobri 2,6 milijona evra za leto 2021. Ta proračunska postavka raste že nekaj let, tudi bo večja od letošnjega leta iz naslova naraščajočega katastrskega dohodka za gozdove, kar pomeni, da tako lastniki gozdov prispevajo večji delež za vzdrževanje gozdnih cest kot tudi država enako prispeva vedno večji znesek za ta namen.

To je mimogrede namen, to so namenska sredstva, ki se namenijo potem občinam za dejansko vzdrževanje gozdnih cest skladno s programom Zavoda za gozdove.

Na področju ribištva, je proračun v višini okoli 7,7 milijona evra tako za leto 2020 kot za leto 2021. V obeh letih planiramo sredstva evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo na nivoju 6,8 milijona, torej 6,8 v letu 2020 in enako v letu 2021, tako EU sredstva in pa slovenska udeležba. In pa, tudi varstvo naravnih virov, ribištvo posebej izpostavljam, gre za odškodnine zaradi omejene možnosti lova na morju in pa za odškodnine na ribolovni opremi, torej mreže, če se poškodujejo zaradi lova na delu morja, ki je po arbitraži del slovenskega morja. Tukaj planiramo sredstva v višini okoli 330 tisoč evrov za vsako proračunsko leto.

Potem še nekaj besed okoli proračuna za organe v sestavi. Zančnimi z Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Proračunska postavka za to agencijo je v letu 2020 visoka slabih 12 milijonov evrov in pa za leto 2021 okoli 12, milijona evrov. Naj poudarim, večji del gre za plače in materialne stroške, predvsem pa se povečuje glede na predhodna leta proračunska postavka za investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov, predvsem zaradi potrebe po nadgradnji informacijskih sistemov zaradi novega programskega obdobja, torej nove perspektive, ki nas čaka in zato v tem delu je potrebno nameniti tudi potrebna sredstva za prenovo informacijskih sistemov. Naslednji organ v sestavi je inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Na inšpektoratu so predvidena sredstva za leto 2020 na nivoju 4,2 milijona evrov in za 2021 na nivoju 4,4 milijone evrov, seveda večji del za plače in potem tudi materialne stroške. Potem še na kratko predstavimo še upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Za leto 2020 predvidevamo sredstva za upravo v višini 43,5 milijona evrov in za leto 2021 v višin 44,7 milijona evrov. Tukaj bi izpostavil morda tri ali pa predvsem dve pomembni proračunski potrebi sicer za zdravstveno varstvo rastlin in živali, tukaj se predvidevajo sredstva na nivoju 21 milijonov evrov v letu 2020 in 21,5 milijona evrov v letu 2021. Tukaj gre za programe odobrene s strani Evropske komisije, torej za programe glede bolezni živali, za ohranjanje statusa države proste določenih bolezni kot je steklina, kot so bolezni modrikastega jezika, salmonela in tako naprej. Tukaj pokrivamo tudi koncesijske dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov, potem gre za delovanje nacionalnega veterinarskega inštituta, kar vključuje delovanje veterinarsko higienske službe in izvajanje dejavnosti imenovanega in nacionalnega referenčnega laboratorija na področju zdravstvenega varstva živali, varnosti živil živalskega izvora in krme.

Na področju zdravstvenega varstva rastlin se bodo sredstva porabljala za namen ugotavljanja navzočih novih in karantenskih škodljivcev za območje EU in tudi zagotavljanje razširjenosti posebej nevarnih karantenskih škodljivih organizmov na območju Slovenije. Ta postavka je zelo pomembna tudi zaradi podnebnih sprememb, ker vemo, da se tudi zaradi segrevanja tudi naše Slovenije zaradi segrevanja prihaja do vstopa novih do sedaj v Sloveniji ne poznanih škodljivcev in nekateri so lahko kar zanimivi. Ta sredstva se uporabljajo tudi za področje varne uporabe fitofarmacevtskih sredstev in pa tudi odškodnine imetnikom živali in rastlin v skladu z Zakonom o veterinarstvu in Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin.

No potem zelo pomembna postavka na Upravi za varno hrano je tudi nadzor in monitoring živil in krme okoli slabih 21 milijonov sredstev se planira za leto 2020 in 21,6 evrov za leto 2021.

Morda naj za konec poudarim samo še to, da na našem ministrstvu imamo planirana sredstva za praktično vse zakonske obveznosti in za vsa evropska sredstva, torej lastno udeležbo pri evropskih sredstvih in da v tem delu nimamo praktično nekih posebnih zadreg s proračunom 2020 in 2021. Naj pa omenim, da nas na področju kmetijstva vsako leto doletijo določena tveganja povezana s podnebnimi spremembami, z novimi boleznimi tako na živalskem kot na rastlinskem delu. Pred nami je velika neznanka afriška prašičja kuga, ki se nam na žalost približuje s strani Madžarske relativno hitro Že v letošnjem letu imamo veliko potrebo pri hmelju, zaradi vidoida. Skratka, v tem delu pa tudi mi ne znamo praktično načrtovat sredstva za prihodnja leta in zato bo potrebno, bodisi s prerazporeditvami ali pa iz proračunske rezerve, potem pokrivat določene dodatne potrebe, v kolikor, upajmo, ampak si želimo, da ne bi prišlo do teh tveganj, ampak, se bojimo, da bo kakšno tveganje nas tudi doletelo.

Toliko na najkrajši možen način. Zdaj, jaz upam, da ste sledili številkam, ker so, jih je zelo naporno poslušat, se strinjam, ampak vendarle, če bo kakšno vprašanje, z veseljem še tudi odgovarjamo, skupaj s kolegi.