Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospodje poslanci, gospe iz Vlade in gospa iz Računskega sodišča!

Slovenija je moderna država in v take vrste državah se Vlada pri načrtni razdelitvi dobrin in storitev opira na moč prostega trga, zato ima Vlada specifične odgovornosti in zelo pomembno vlogo na nekaterih ključnih področjih. Sam ocenjujem, da vsaj dve sta takšni področjih, kjer ima Vlada izjemno vlogo, to je, reguliranje fiskalnega sistema in skrb za tiste, ki ne morejo skrbeti sami za sebe. Danes govorimo o dveh proračunih za prihodnji proračunski leti in v ekonomskem pogledu ne more biti dvoma. Proračun je osnovni element ekonomske politike države predvsem pa je regulator gospodarskih gibanj. Država ima izjemno pomemben vpliv na gospodarska gibanja zlasti tisto, ki se tiče investicijske dejavnosti in pa tisti del, ki se tiče varčevanja. Koliko sta torej ta dva proračuna naperjena zlasti v investicijsko dejavnost? To in potrebno kaj veliko pogledati, če se usmerimo zgolj na investicijske odhodke in investicijske transferje v posameznih letih proračunskih ugotovimo, da je tovrstni delež približno med 10 in 11 odstotki, nič takega, kar bi bilo doseženo že v preteklih proračunskih letih. V praksi načrtovanja proračunov je dolga leta veljalo načelo uravnoteženosti proračunov. Po tem, po tako imenovani kenezijanski ekspanziji se je uveljavilo načelo aktivnih javnih financ s stalnimi bolj ali manj obvladljivimi proračunskimi primanjkljaji. Mi imamo danes situacijo v Sloveniji, ko ustvarjamo zavestno zelo visoke proračunskega presežke. Ti proračunski presežki bi naj bili v osnovi instrument aktivne ekonomske politike države. Tukaj je, po mojem mnenju, tudi dilema, ki je zelo odprta v stopnji intenzivnosti tega instrumenta aktivne ekonomske politike. Proračuna po svoji strukturi prihodkovni in odhodkovni morata dati predvsem, po mojem mnenju, eden odgovor ali so odhodkovne postavke z vidika prihodkovnih zmožnosti države uresničljive. Tukaj mislim, da nekih prav zelo velikih dilem ni in bi se v načelu strinjal s predhodnim govornikom kolegoma Šircljem, da čisto računovodsko gledano bo na koncu najverjetneje izšlo tako, da ne bo nekih velikih neskladij. Problem pa so prioritete. V obeh proračunih je možno izkristalizirati ali pa pod skupni imenovalec postaviti dve prioriteti. Prva je fiskalna konsolidacija in drugič dobro upravljanje zadolženosti. Temu je v proračunski politiki slovenske države praktično vse prilagojeno. S tem se je možno strinjati ali ne. Jaz bi želel poudariti samo eno zadevo in sicer, da ekonomsko usodo države ne določa višina njenega javnega dolga marveč način njegovega financiranja. Namreč, če javni dolg financirajo tujci, potem je jasno, da je usoda države v njihovih rokah. Pri nas ni tak primer, zato ker takrat, ko tujci iz katerikoli razlogov prenehajo s kreditiranjem nastopi dolžniška kriza. Mislim, da glede tega pri nas ni možno predvidevati kakšnih apokaliptičnih scenarijev. Res je, da politika proračunskega varčevanja prinaša korist oziroma pripravlja stanje v državni blagajni drugo je pa na kakšen način vpliva na stanje proračunov državljanov in pa gospodarskih subjektov. Tukaj so zelo občutljiva medsebojna razmerja in korelacije. Želel bi še predebatirati oziroma omeniti nekaj, kar se v slovenski proračunski politiki ponavlja kot manj zadnje leto dni in sicer je to izjemno močno propagiran padec javnega dolga v odnosu na bruto domači proizvod. To vse skupaj je, gospe in gospodje, je v domeni finančne ekvilibristike temu bi lahko tudi rekli zmagoslavje metodologije nad zdravim razumom, ker dolgovi so in se bodo vedno vračali z denarjem ne pa z odstotki / nerazumljivo/, ki se je reče bruto domači proizvod.

Sedaj, če pogledam nekoliko številčno. Prihodki za izhodišče jemljem ocenjeno vrednost realizacije v letu 2019. Se pravi prihodki bodo v letu 2020 glede na ocenjeno vrednost v letu 2019 narasli za 5,6 odstotka. Odhodki bodo v enakem obdobju in v primerljivem obdobju leta 2019 narasli za 2,53 odstotka, rezultat je proračunski presežek v višini 468 milijonov evrov za leto 2020. Precej podobna je zadeva tudi za leto 2021 le, da je tam presežek načrtovan v višini 656 milijonov evrov, kar remizirano pomeni, da bomo v dveh proračunskih letih ustvarili milijardo in 124 milijonov evrov proračunskega presežka ob dejstvu, da skoraj, da ni področja družbenega življenja, ki je pokrito s posameznimi ministrskimi resorji v Vladi, kjer naj bi bilo nenehnih in stalnih potreb po dodatnih finančnih virih. Pregled stanja po posameznih ministrstvih kaže, da se bo v letu 2020 bistveno popravilo stanje ali pa vsaj opazno popravilo stanje glede na realizacijo v letu 2019 na Ministrstvu za obrambo, gospodarski razvoj in tehnologijo delno tudi na izobraževanju, znanosti in šolstvu in pa pri Službi Vlade za razvoj in kohezijsko politiko. Izrazito negativni trendi pa ta na dveh področjih na področju infrastrukture in na področju okolja in prostora. To je tisto, kar sam vidim kot problem zlasti s perspektive doseženih oziroma načrtovanih proračunskih presežkov. Mi smo, gospe in gospodje, imeli v odloku o okviru za pripravo proračunov določen ciljni saldo državnega proračuna - ta odlok je bil sprejet aprila letošnjega leta - v višini 0,8 odstotka. S predlogom proračuna je ta ciljni saldo predviden v vrednosti 0,92 odstotka BDP načrtovanega za leto 2020, ki bi naj nominalno znašal 50 tisoč 910 milijonov evrov. To se mi zdi pomembno poudariti zato, ker ena desetinka odstotka na tako visoko osnovo pomni 51 milijonov evrov in čisto nobenega razloga ni, da tisto, kar je bilo določeno z odlokom okviru glede višine ciljnega salda zdaj tudi presegamo.

To so tisti osnovni pomisleki, ki jih imam pri sprejemanju proračunov. Dejstvo je, da se moram odločiti kot poslanec ali pristajam na to, da bomo v dveh letih ustvarili milijardo in 124 milijonov proračunskega presežka ob tem, da imamo dejansko celo serijo težav v posameznih področjih družbenega življenja, če še enkrat poudarim to zadevo. Drugače pa mislim, da je proračun možno seveda še korigirati. Tako kot je zdaj nastavljen, pa je tista osnova, ki omogoča, da bo država svoje naloge v prihodnje lahko opravljala, da bo, skratka, lahko funkcionirala. In da predvsem svojim državljankam in državljanom lahko čisto po ekonomski plati omogočala normalno funkcioniranje.

Toliko zaenkrat.

Hvala lepa, gospod predsednik.