Hvala lepa, gospod predsednik. Kolege in kolegice, predstavnice Vlade, Računskega sodišča lepo pozdravljeni!

Sedaj mi danes oziroma tudi v teh tednih govorimo o proračunih za leto 2020 in za leto 2021. Če gledamo finančno računovodsko te proračune, potem seveda ni kaj dosti pripomb glede tega. Navsezadnje so se računovodsko gledano proračuni vedno izšli ali pa se vedno izidejo tako ali drugače. Seveda v tem pogledu ne moremo govoriti o nekih pripombah, ampak proračuni za leto 2020 in leto 2021 so temeljni strateški dokumenti te Vlade, se pravi, na podlagi teh proračunov je razvidno kaj se bo dogajalo in kam bo šla ta Vlada. Žal tukaj pač bodo tudi predstavnice Ministrstva za finance najbrž rekle 90 odstotkov tega denarja je že rezerviranega, ker so že sprejeti zakoni. Jaz osebno se s takim stališčem ne strinjam. Prvič, zakaj ne? Zaradi tega, ker je Vlada tista, ki predlaga spremembe zakona in če ji kaj ni všeč, potem te zakone lahko spremeni tudi Državni zbor je tisti in tega nikoli ne naredi, da bi se to zgodilo. Ampak prihodki so, če gledamo petletno obdobje, približno večji za 2,5 milijarde. Če gledamo obdobje 2014-2019 približno 2,5 odstotki. Rastejo s skoraj 7 odstotno letno stopnjo v povprečju nekaj manj šest cele in še nekaj. Seveda se sedaj lahko vprašamo kam je šel ta denar do sedaj in kam bo šel ta denar v naprej in koliko boljše bo in koliko kvalitetnejše bo življenje Slovenk in Slovencev. Ampak državljani in državljanke te gospodarske rasti, če želite ali pa enormno povečanja teh prihodkov kot jaz razumem ne čutijo v svoji kvaliteti življenja. Nekateri morda ja, ampak večina ne, zaradi tega, ker se navsezadnje to ne odraža v neki kvalitetni ekonomski politiki. Nenazadnje tudi varnost ekonomsko finančna varnost ni nič kaj večja, zardi teh ugodnih rasti ekonomskih in finančnih vrsti. Prvič zakaj ne? Državljani in državljanke, občani in občanke seveda to kvaliteto življenja najbolj uresničujejo v svojih lokalnih okoljih v občinah. Tukaj me seveda zanima kakšna bo politika te Vlade do občin. Mi vemo, da bi morali po zakonu, ki to področje ureja bi morale povprečnino dobiti občine, da bi morala biti določena v letu 2020 v višini 658,80 evra v letu 2021 668 evrov. Zanima me kako bo Vlada dejansko to dosegla in ali bo to dosegla? Namreč, še enkrat. Vlada ali pa eden izmed osnovnih namenom vladanja je, da bo izboljšala položaj ljudi, kvaliteto življenja ljudi. Ljudje to uresničujejo preko občin in v tej povezavi me seveda zanima kakšna bo politika te Vlade do občin.

Naslednje vprašanje me seveda zanima glede dajmo temu reči nekoliko ohlajanja gospodarstva. Moje osebno mnenje je, da ne bo prišlo do neke velike krize, ampak če pogledamo zadnji podatek IMF je zmanjšal gospodarsko rast na 2,9 odstotka, mislim da je bil to včerajšnji ali predvčerajšnji podatek, in seveda v tej povezavi me zanima kako se bo Vlada prilagodila temu nekateri rečejo ohlajanju gospodarstva ali pa manjši gospodarski rasti? Jaz upam, da ne na račun ljudi, ki jim že sedaj ne dajejo in kjer se že danes postavlja vprašanje kje je ta denar, dejansko kje je ta denar. Seveda vi lahko rečete tudi, da so se povečale plače v javni upravi. Ja, ampak povečale so se sedaj v zadnjem obdobju, v zadnjih nekaj mesecih, če že gledamo zelo finančno računovodsko. Kje pa je dejansko ta ostali denar? Lahko seveda rečete, da bomo zmanjšali delež dolga v BDP pod maastrichtske kriterije, vendar gospe in gospodje ta dolg se še vedno giblje okoli 30 milijard in kaj dosti ni znižan v nominalnem znesku. Ker BDP raste je seveda ta delež nižji. Pač tudi Evropska komisija meri na ta način, to seveda še ne pomeni, da ljudje boljše živijo pod to Vlado in tudi še ne pomeni, da bodo dejansko boljše živeli.

Drugo me zanima seveda, ker jaz govorim seveda o teh prekomernih odhodkih, na katere opozarja tudi Fiskalni svet seveda na vljuden način, da je treba biti tukaj previden. Če nekdo reče ali pa bom tako rekel, če neka institucija reče bodi previden to seveda pomeni ne zvišuje teh odhodkov z drugimi besedami. Ti ne pomeni sedaj, da jih je treba malo manj povečevati, ampak pomeni, da je treba imeti dejansko neko rezervo za slabe čase. Finančno računovodsko to seveda vse gre drugo pa seveda kakšna je ta kvaliteta bom rekel predpisov in katere nevarnosti nam tukaj grozijo in tukaj Vlada ne naredi nič in tukaj mislim predvsem na demografijo. Mi vemo, da se prebivalstvo v Sloveniji stara, vemo tudi da so različne variante pokojninske reforme narejene, ampak Vlada odlaša tako kot je že prejšnja Vlada tako tudi ta Vlada dejansko olajša in ne zagrize v spremembe, ki bi na dolgi rok omogočale boljšo kvaliteto življenja predvsem pa boljšo kvaliteto in zanesljivejše varnejše življenje prihodnjim rodovom. Kaj bo s pokojninsko reformo? Vi lahko rečete, to se državnega proračuna ne tiče, ampak jaz vam povem, da se ga tiče, ker tako in tako Vlada daje nekaj 100 milijonov, dajala je tudi že milijardo in pol mislim, da sedaj okoli 800 milijonov - malo na pamet govorim - za pokojninsko reformo, kar z drugimi besedami pomeni pokojnine se ne financirajo iz prispevkov že nekaj let, ampak Vlada daje denar zraven. Ta znesek se sedaj v zadnjem obdobju znižuje, ampak kakorkoli že, tukaj smo blizu nekaj manj kot milijardo letno govorim. Kaj bo Vlada naredila tukaj, da bo seveda interes mladih večji in zato, da bodo vplačevali v pokojninsko blagajno in da bodo čutili varnost te blagajne v smislu dolgoročnosti v smislu, da bodo dejansko, ko bodo nehali delati imeli tudi dostojno pokojnino? Mi vemo, da tukaj teh dostojnih pokojnin za nekatere ne. Na eni strani imamo seveda tudi privilegirane in se plačujejo pokojnine še vedno za različne dodatke, ki so danes popolnoma nesmiselni, na drugi strani pa imamo enormno nizke pokojnine pa lahko rečem, da je sicer nepravičen tukaj in sedaj Ministrstvo za finance, ne bom s pravičnostjo, ampak predvsem z dolgoročnostjo varnostjo dejansko pokojninske blagajne. Sedaj seveda Vlada ali pa tudi Ministrstvo za finance vpliva s svojimi zakoni na konkurenčnost gospodarstva. Tukaj me zanima kako bo Ministrstvo za finance, bom pa tako rekel, s povišanjem davčnih stopenj v času ohlajanja gospodarstva - o tem bomo govorili popoldne bolj natančno na enem drugem odboru - s povečevanjem davčnih stopenj na kapital v času ohlajanja gospodarstva, če mislim s tem seveda povečati konkurenčnost, povečati stabilnost gospodarstva, povečati vlaganja v projekte gospodarske? Ta zadeva nam daje kvaliteto, daje nova delovna mesta, večja vlaganja daje več delovnih mest. Višje davčne stopnje pa zmanjšujejo interes za vlaganja. Slovenija je med zadnjimi glede neposrednih vlaganj, celo obnaša se tako kot nekatere čudne države, ko za neko investicijo je treba sprejeti neki posebni zakon. Jaz osebno sem proti temu zelo zadržan, da se sedaj za vsako ali pa za take investicije sprejmejo posebni zakoni.

Predsednik, odprl sem kar nekaj vprašanj, za katere mislim, da so pomembna, ko se govori o proračunih. Verjamem pa, da bo računovodsko vse brez napak - to je po navadi vedno bilo - bo seveda malo težav z Računskim sodiščem, ko bo šlo za zaključni račun, ampak dobro, tisto je že druga zgodba, sedaj govorimo o proračunih za 2020 in 2021 in o kvaliteti življenja državljanov in državljank v Republiki Sloveniji.