Najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. Spoštovani poslanci.

V zadnjih dveh tednih na telesih Državnega zbora in Državnega sveta obravnavamo predloga proračunov za leti 2020 in 2021. Proračuna sta pripravljena na podlagi sprejetega okvira, ki ste ga v Državnem zboru sprejeli za leta 2020 do 2022, letos aprila, in na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu, poleg tega pa upoštevata tudi aktualne razmere v mednarodnem in domačem poslovnem okolju, ki kažejo na upočasnitev gospodarske rasti, tako lani, kot letos, ter na povečana tveganja za rast v prihodnjih letih.

Za letos je ocenjena 2,8 odstotna gospodarska rast in za naslednje leto 3 odstotna. To pomeni, da bo obseg bruto domačega proizvoda, torej vsega, kar v Sloveniji ustvarimo, za dobre pol milijarde nižji, kot smo prvotno pričakovali. Upočasnjena dinamika gospodarske rasti pomeni neposreden signal tudi za doseganje ciljev javnih financ in počasnejša rast bo otežila doseganje zastavljenih ciljev, tako za državni proračun, kakor za štiri blagajne, kakor tudi za sektor država. Zato se je Vlada ob objavi jesenske napovedi nemudoma odzvala in odločila, da bo za leto 2020 načrtovala izdatke državnega proračuna v višini, ki je 100 milijonov evrov nižja, od sicer dovoljene zgornje meje.

Naj omenim nekaj osnovnih elementov predlaganih proračunov. Odhodki so načrtovani skladno s prioritetami, zakonskimi obveznostmi in omejitvami, ki jih narekuje spoštovanje fiskalnih pravil. Za leto 2020, kot omenjeno, načrtujemo 10,35 milijarde odhodkov, kar je za 190 milijonov več, kot v rebalansu letošnjega proračuna, v naslednjem letu pa za dobrih 100 milijonov več, torej, 10 milijard 455 milijonov. Na strani prihodkov, Vlada za naslednje leto, jih pričakuje 4,5 odstotkov več, kot v letošnjem rebalansu in v letu 2021 še za dodatna 2,7 odstotka več, kot v letu 2020. In ob upoštevanju te ocene prihodkov in odhodkov, v prihodnjem letu načrtujemo presežek v višini 468 milijonov evrov in v letu 2021, v višini 656 milijonov evrov.

V ekonomski strukturi se 21 % teh odhodkov namenja tekočim transferom v javne zavode in še dodatnih 13 procentov za stroške dela neposrednih uporabnikov. Vlada je pri pripravi predloga namreč upoštevala višja izplačila zaradi uskladitve plačnih razredov, napredovanj in dviga minimalne plače, v pogajanjih s sindikati javnega sektorja, pa si bo prizadevala doseči tak mehanizem prilagajanja plač, ki bo omogočil predvidljivo rast teh izdatkov. Za transfere posameznikom in gospodinjstvom je namenjenih 13 % odhodkov, investicijski odhodki in transferi skupaj predstavljajo 11 %, torej, dobra milijarda evrov gre za investicije.

V predlogu proračuna 2020 so sredstva, ki jih pričakujemo iz EU, ocenjena na 1,1 milijardo, v letu 2021 pa na 851 milijonov. Nižji načrtovani prihodki so posledica postopnega zaključevanja projektov v obstoječi perspektivi. Leto 2021 predstavlja sicer že formalni začetek naslednje perspektive 2021–2027, za katero pa ovojnice po državah članicah še niso dogovorjene, se pa že izvajajo aktivnosti, povezane s pripravo operativnega programa.

Aktivno upravljanje javnega dolga je v zadnjih petih letih pomembno prispevalo k zniževanju bremena obrestnih izdatkov državnega proračuna, ki so se od leta 2014 znižali za skoraj 300 milijonov evrov, trenutno predstavljajo 7 % odhodkov državnega proračuna in v prihodnjih dveh letih načrtujemo nadaljnje zniževanje in sicer, v letu 2020 naj bi bilo 752 milijonov za obresti in v letu 2021 potem 697 milijonov. S tem v državni proračun prispevajo tudi k zniževanju dolga sektorja država, ki je za leto 2021 ocenjen na 58,6 % BDP in se bo prvič, po letu 2012, vrnil pod maastrichtsko mejo 60 % BDP.

Kljub rekordno visokemu proračunu, je še vedno potrebna previdnost pri porabi javnega denarja, omejitev prekomerne porabe in omejitev dodatnega pritiska na že tako zelo visok odstotek fiksnih in zakonsko določenih obveznosti, ki jih je kot veste okoli 95 odstotkov in zato je pomembno, da na porabo javnega denarja gledamo predvsem z vidika učinkovitosti, racionalnosti in transparentnosti. K vsemu temu bistveno prispeva tudi Računsko sodišče, ki je zelo pomembna institucija pri nadzoru javnih financ, zato smo skupaj z njimi še posebej skrbno načrtovali in uskladili ovojnico za pripravo finančnega načrta, da zagotovimo njihovo nemoteno delovanje. Toliko bi jaz za v uvod, v nadaljevanju pa, potem lahko odgovorim na kakšno vprašanje.

Hvala.