Hvala, gospa predsednica, za besed. (Jaz sem Mitja Šuštar, iz Sindikata Glosa. Sindikat je o kulturi, naravi Slovenije.) Pozdravljeni tudi vsi ostali člani odbora, predstavniki, vodstvo Ministrstva za kulturo, kolegi iz asociacije.

Nekako dogovorili som se, da bom jaz predstavil štiri bistvene točke, ki so skupne tako asociaciji kot Glosi in sicer zakaj. Zato, ker se že 20 let trudimo in vemo, da v teh dveh mesecih, ko se proračun sprejema tega ne bomo uredili, ampak ponovno opozarjamo, da je treba prvenstveno: 1. - priznati samozaposlenemu, na področju kulture, bolniško od prvega dneva naprej, 2. točka - urediti je potrebno karierno dinamiko – napredovanje in podobno, 3. točka – štipendije; kot veste, so te štipendije, kakorkoli jih že preimenujemo, prej so bile poimenovane žepnine, kar je bilo sploh poniževalno, zelo nizke, 53. prejemnikov je bilo, za 3 leta so prejeli 3 tisoč evrov, kar pomeni tisoč evrov letno, to je sramotno nizek znesek in pa seveda, izjemne ali zaslužne pokojnine, tudi to moramo urediti, tudi to je velika, velika sramota, da se zelo zaslužnim osebam, na področju slovenske kulture in umetnosti, teh pokojnin ne prizna.

Zdaj pa, zakaj po našem prepričanju, pa po naravnem in družbenem pravu, kot smo zapisali v obeh pismih Asociacije in Glose, je samozaposleni oseba, ki ne zaposluje nikogar drugega, razen samega sebe – zato mu moramo nujno priznati delavske pravice, ker je delavec. To pomeni, da moramo čim prej sprejet ustrezen zakon o samozaposlenih na področju kulture in ali priznati samozaposlenemu pravico do kolektivnega pogajanja in dogovarjanja. To pravico jim država vztrajno odreka. Samozaposleni je - kot rečeno – delavec. Predlagamo, da se čim prej pristopi k reševanju tega problema, da jim priznamo pravice, da se tudi oni pogajajo zase, da imajo dostojno ceno dela in da jih dvignemo.

Ne vem če veste, spoštovani, ampak že 3 tisoč jih je, 3 tisoč jih je v razvidu na Ministrstvu za kulturo. To ni majhen delež populacije in za nas so to izjemnega pomena, konstitutivnega. Dodaten argument pa je, da je v tem globalnem svetu, evropski resničnosti, kultura še edino področje, ki je pravzaprav suvereno lahko v našem slovenskem področju. Edino področje, ki ga lahko urejamo samostojno, brez da bi koga spraševali za dovoljenje, smernice, brez morebitnih ugovorov s kakšnim vetom in podobno.

Pa še en argument je, zakon priznava samozaposlenim javni interes. Oni so v javnem interesu in tudi zato smo jih tako dolžni obravnavati. Več pa, kot rečeno, bosta povedala kolega iz Asociacije, gospa Inga. Hvala.