Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Poslanke, poslanci!

Ministrstvo za okolje in prostor ima za leto 2020 predviden proračun 315,9 milijonov evrov. To pomeni, da je za 59 milijonov nižji kot je bil v rebalansu 2019. Pa bi mogoče kar v uvodu razložil zakaj do tega padca pride. Večkrat je omenjeno, da smo pač največji osmoljenci. Ampak gre za to, da nam sredstva v glavnem padajo na evropskih sredstvih. To pa zaradi tega, ker sredstva, ki so bila potrjena v prejšnji perspektivi in pa v sprejetem operativnem programu oziroma projekti se počasi zaključujejo. Novi projekti iz dogovora za razvoj regij pa šele prihajajo in še niso potrjeni, zato jih tudi nismo mogli da ti v naš proračun. Ta sredstva bodo potem, ko bodo projekti, ki sedaj na MOP prihajajo, potrjeni bodo potem prerazporejena. Iz tega dela je ta največji padec. In pa za 6 % pademo še pri namenskih sredstvih, ampak tudi tam se pač glede na predvidevanja koliko teh sredstev bo v podnebni sklad in pa vodni sklad prišlo potem to prilagodi. Tako da ta padec zares v realnosti je v tem trenutku v predlogu, ampak ko bodo pa projekti potrjeni se pa pričakujeta oziroma se bo zgodil ta prerazpored sredstev. Ravno tako velja za leto 2021, ko pa imamo 295 milijonov evrov in enako velja. Naj računamo, da ko bodo projekti potrjeni iz dogovora za razvoj regij takrat ta sredstva potem prerazporedimo.

Integralna sredstva za leto 2020 pa so planirana v višini 120 milijonov evrov, kar postavlja 38 % predloga proračuna našega ministrstva za leto 2020 in glede na rebalans 2019 znaša povišanje za 2,9 milijonov evrov oziroma za 2 % in pol. V letu 2021 pa se sredstva na integralnih postavkah povečajo še za dodatnih 20,3 milijone evrov.

Pa bi na tej točki nekatera pomembnejša področja integralnih sredstev na kratko omenil, pa verjamem, da bomo potem v razpravi se mogoče kakšnega še bolj dotaknili. Prvo takšno področje so naravne nesreče. V integralnem proračunu za 2020 zagotavljamo 5,5 milijonov evrov, kar je seveda absolutno premalo. Zato preostanek pokrivamo iz naših skladov, in sicer iz sklada za vode dodatnih 5 milijonov in iz sklada za podnebne spremembe 25 milijonov evrov, skupaj torej 35,5 milijonov evrov za leto 2020. Za leto 2021 pa iz integrale namenjamo 18,2 milijona, torej tukaj pride do povišanja. Za koliko bomo pa še namenili sredstev iz podnebnega in pa vodnega pa moramo najprej še program sprejeti. Ampak sredstva iz integrale se nam povečujejo, kar pa je napredek in v tem delu sem za leto 2021 zadovoljen.

Vodno gospodarska javna služba. V integralnem proračunu zagotavljamo sredstva v enakem obsegu kot v letu 2019 v višini 14,18 milijonov evrov. Tukaj sem nekje zraven grenko sladko, torej sredstva smo uspeli zadržati na enaki ravni kot v 2019. Vendar moja želja bi bila še dodatnih 10 milijonov iz integrale. Namreč, to je pomembno, ker na ta način izvajamo protipolavne ukrepe in bolj ko bomo uspešni pri protipolavnih ukrepih manj denarja bomo potrebovali potem pri odpravljanju posledic naravnih nesreč. Ampak kot je bilo že v uvodu s strani Ministrstva za finance povedano, skupna vsota, ki si jo moramo razdeliti med resorji je pač omejena. In kot sem rekel, pozitivno je to, da nam sredstva ne padajo, si jih pa želim več. Nekoliko več bom kasneje še povedal, kako bomo poplavno varnost zagotavljali še iz drugih postavk.

V letu 2020 bomo za inšpekcijske izvršbe tudi namenili kar nekaj sredstev, in sicer bo potrebno v celoti izvesti izvršbo kar se tiče gum, ki bi morala biti delno opravljena že letos, vendar je bila vložena revizija, zato se dela še niso začela. Iz tega naslova bo potrebno zagotoviti sredstva v višini 1,8 milijonov evrov.

Potem pa namenska sredstva. V višini 73,6 milijona evrov predstavljajo 23 % našega predloga proračuna za leto 2020. Ministrstvo ima v tej kvoti načrtovana sredstva predvsem za prilive sklada za vode in pa sklada za podnebne spremembe v skupni višini 71,9 milijona evrov. Evropska sredstva in pa sredstva slovenske udeležbe so planirana v višini 121,8 milijonov evrov in predstavljajo 38,6 % predloga proračuna za leto 2020, ampak to kot sem povedal, ko bodo projekti s strani občin pripravljeni in pri nas potrjeni, bo potem prišlo do prerazporeditev sredstev.

Zdaj pa nekaj ključnih naših nalog in pa samih sredstev. Ena od glavnih, ne samo za prihodnje leto, ampak tudi za naprej je bolj proti podnebnim spremembam. Mi zdaj v tem trenutku pripravljamo program porabe sredstev sklada za podnebne spremembe za leto 2020, ki bo do konca leta potrjen na Vladi in predvidevamo, da bomo nadaljevali z izvajanjem večine ukrepov iz leta 2019 in sicer na področjih sodelovanja z gospodarstvom, zmanjševanja emisij v prometu, prilaganja podnebnim spremembam, na raziskave in inovacije bomo dali dodatna sredstva, podpori nevladnim organizacijam in širši civilni družbi mednarodnim podnebne razvojne pomoči, sofinancirali bomo projekte Life, potem bodo tukaj sredstva še za tehnično pomoč.

Varovanje okolja. Tukaj bi omenil predvsem projekte oziroma končno izvajanja na nekaterih bremenih iz preteklosti, ki pa so zelo pomembna in se že dolgo vlečejo. Najprej bi omenil Globovnik. V letu 2020 bodo izvedene aktivnost za izdelavo projektne dokumentacije za sanacijo zaprtega odlagališča Globovnik, pri čemer bo sanacija financirana v večji meri iz sredstev državnega proračuna in pa razpoložljivih sredstev parka Škocjanske jame. S to investicijo bo država rešila več deset let trajajoč okoljski problem v občini Ilirska Bistrica in zavarovala Škocjanske jame kot pomembno biotsko entiteto v Sloveniji. Tako imamo za leto 2020, vrednost sredstev razdeljenih za 100 tisoč, v 2021 pa pol milijona evrov. V prihodnjem letu nadaljujemo tudi s sanacijo vrtcev v celjski kotlini. V ta namen imamo za 2020 namenjenih 800 oziroma 9 tisoč manj, se pravi, 791 tisoč, v letu 2021 pa potem še 625. Prva dva vrtca začnemo v letošnjem letu. Takoj zdaj gre javni razpis še za nadaljnje tri vrtce in potem do deset vrtcev kot imamo plan.

Sledi sanacija odlagališča Rakovnik. Na odlagališče Rakovnik je bilo odloženo ca 56 tisoč ton odpadkov iz družbe IUV Vrhnika, obrat Šmartno pri Litiji in ca 2 tisoč ton komunalnih odpadkov. Trenutno stanje na odlagališču je takšno, da le to ni skladno s pripisi o ravnanju z odpadki, posebej glede izpolnjevanja zahtev direktive o odlaganju na odlagališčih in direktive 2008/98. Namen sanacije zaprtega odlagališča Rakovnik, in sicer odprava nezakonitega stanja na odlagališču in odprava vseh čezmejnih obremenitev okolja, kar bomo dosegli z ureditvijo odplinjavanja odlagališčnega telesa ter ureditvijo izcednih voda in prikrivkov odlagališča. Z izvedbo sanacije tega odlagališča bo odpravljena večletna okoljska rana v občini Šmartno pri Litiji. Za 2020 predvidevamo 100 tisoč in za 2021, milijon evrov, letos pa začnemo že s to sanacijo.

Potem za inšpekcijske izvršbe namenjamo več sredstev in sicer, za izvršbe v letu 2020 v proračunu načrtujemo sredstva v višini 3,4 milijona evrov. V naslednjem letu bo potrebno izvesti celotno izvršbo gum, kot sem že omenil in celotno količino bo potrebno odpeljati v naslednjem letu do konca oktobra zaradi sodbe sodišča. v letu 2020 je potrebno izvesti še polovico odvoza snovi iz Bioplenarne Lendava, za kar je bilo odobrenih še dodatnih pol milijona sredstev. Poleg teh dveh velikih izvršb pa je potrebno izvajati potem še manjše manjše gradbene in okoljske izvršbe, za kar na leto potrebujemo tam nekje do pol milijona, imamo tudi planiranih teh sredstev. Tako da je v proračunu načrtovanih sredstev v višini 3,4 milijona evrov za 2020. Za leto 2021 pa 1 milijon in pol.

Urejanje voda in protipoplavna zaščita. Na Ministrstvu za okolje in prostor se seveda zelo dobro zavedamo problematike urejanja voda in poplavne ogroženosti. Zavedati se je treba, da imamo v Sloveniji cca. 10 % površin poplavno ogroženih. Višina razpoložljivih proračunskih sredstev za izvajanje gospodarske javne službe urejanja voda, se je od ustanovitve direkcije v 2016 povečevala, s ciljem zagotoviti stabilno in zadostno financiranje. Vendar se je letos ta trend moral ustaviti, tako da smo ostali na enaki višini kot leta 2019. Ta sredstva se prvenstveno namenjajo zagotavljanju obratovanja in izvajanju vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih. Predvsem zaradi dejstva, da se v preteklosti temu področju ni namenilo dovolj sredstev, se kljub povečanju sredstev in intenziviranju del v zadnjih letih, nekateri objekti in zemljišča še vedno v slabem stanju. Tega se zavedamo in vlagamo maksimalne napore v izboljšavo. Seveda takšno stanje posledično povečuje škode v visokih vodah, kot sem že v začetku omenil.

Mi ocenjujemo, da bi za potrebe celovitih rednih vzdrževanih del potrebovali na letni ravni najmanj 25 milijonov evrov, s čimer bi postopno, a bistveno zmanjšali ogroženost / nerazumljivo/ delovanja voda. Ampak kljub vsemu, za protipoplavno zaščito bo v letih 2020 in 2021 skupaj namenjenih kar 215 milijonov evrov. Od tega bomo dali iz Sklada za vode predvidoma 125 milijonov evrov, evropskih sredstev iz kohezije in drugih projektov 61 milijonov ter integralnih sredstev 29, 6 milijonov evrov za obe leti.

Na področju upravljanja s prostorom, pa se bistvene pozitivne spremembe nanašajo na testiranje vsebin in postopkov priprave prostorskih aktov po ZUREP in Gradbenem zakonu. Zagon in izvedbo projekta potresne sanacije, vzdrževanje aplikacij v okviru nastajajočega prostorskega informacijskega sistema, ki bo začel z javnih delovanjem s 1. 1. 2021.

Ministrstvo pokriva tudi področje evropske kohezijske politike in druge EU programe, za katere namenja v skupni višini 121, 8 milijonov evrov.

Pri odpravi posledic naravnih nesreč pa je stanje sledeče. Zdaj kljub konjunkturi, v zadnjih letih seveda kronično primanjkuje finančnih sredstev, ker se nam tudi vedno pogosteje pojavljajo vremenske nevšečnosti, ki imajo za posledice tudi potem finančne posledice, ki jih potrebujemo za odpravo. Recimo samo v letih 2018 in 2019 je bilo zaznanih osem poplavnih dogodkov večjega obsega. V petih dogodkih je nastala ocenjena neposredna materialna škoda preko 120 milijonov evrov. Za zadnje tri dogodke, ocena škode pa še poteka in v tem trenutku ni znana. Ocenjujemo, da bo končna ocena škode zaradi naravnih nesreč večjega obsega v Sloveniji v letih 2018 in 2019, presegla 190 milijonov evrov, kar je pa se lahko strinjamo, kar visoka številka.

V letu 2020 znašajo načrtovana sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč skupaj v višini 35, 5 milijonov evrov. Nujno bo potem potrebno zagotoviti sredstva na letni ravni vsaj v takšnem obsegu tudi za leto 2021.

V okviru podračunov proračuna bomo na ministrstvu za podnebne ukrepe iz Sklada za podnebne spremembe v letu 2020, namenili sredstva v višini 170 milijonov evrov. 100 milijonov evrov bo prenosa in 70 pričakujemo pričakovanih prilivov v letu 2020. V letu 2021 pa se načrtuje 80 milijonov evrov pričakovanih prilivov. V Skladu za vode so za leti 2020 in 2021 za izvajanje investicij na področjih izgradnje in protipoplavnih ukrepov in financiranje vode in infrastrukture in vodnih zemljišč ter izvajanje strokovnih nalog na področju upravljanja z vodami predvidena sredstva v višini 115 za leto 2020 in 42 milijonov za leto 2021, kar po naši oceni zadostuje za načrtovana investicijska dela. S sprejetjem novega Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin so se začeli seveda izvajati kot ste obveščeni tudi postopki določanja novih modelov vrednotenja in vzpostavljanja nove evidence vrednotenja. Določila zakona zahtevajo tudi nadgradnjo obstoječih evidenc, množičnega vrednotenja in s tem povezanih informacijskih rešitev, zaradi izvajanja vseh ukrepov, ki jih ta zakon nalaga se seveda povečujejo sredstva na GURS recimo preko milijona bomo potrebovali samo za to, da bomo pošto razposlali, po tem v aprilu, kar se tiče zbirnih obvestil evidence vrednotenja po 1. aprilu.

Če zaključim. Po integralnih sredstvih v letošnjem letu smo jih imeli 117 milijonov, ta se nam v 2020 povečujejo na 120 in v 2021 na 140 milijonov. Eden tak razred 46 % integralnih sredstev gre za plače, 12 % za vodno gospodarsko javno službo, 7 % za delovanje parkov in zavodov, 5 % za evidentiranje nepremičnin in množično vrednotenje, 5 % za odpravo posledic naravnih nesreč in potem 3 % za materialne stroške, izvršbe inšpekcijskih odločb, stanovanjsko dejavnost in 2 % za saniranje neurejenih odlagališč. Tako da to je eden tak splošen prelet čez naše finance za prihodnje 2 leti.

Hvala.