Hvala in lep pozdrav tretjič danes.

Na Ministrstvu za infrastrukturo skrbimo za nepristane izboljšave slovenske infrastrukture na področju prometa in energetike. Prizadevamo si za trajnostno mobilnost oziroma promet, ki bo varnejši, bolj ekonomičen in zelen. Zagotavljamo pogoje, da je oskrba z energijo zanesljiva in postavljamo temelje za prehod v družbo, ki bo energente porabljala bolj učinkovito oziroma energijo v pretežni meri črpala iz obnovljivih virov. V ta namen oziroma vse te namene so odhodki ministrstva za leto 2020 predvideni v višini 862,2 milijona evrov. To je več od rebalansa proračuna za leto 2019, a je struktura izdatkov nekoliko drugačna. Več je načrtovanih sredstev za evropske projekte in to posledično vpliva tudi na načrtovan okvir za leto 2021, ki je zaradi nižjih evropskih sredstev tudi nižji in znaša 794,2 milijona evrov. Na državnem cestnem omrežju je bilo lansko leto, se pravi, leta 2018, dosežen ključen preobrat, kar se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Številne obnove so prispevale k izboljšanju stanja državnih cest. S tovrstnimi ukrepi pa nadaljujemo letos in bomo seveda tudi v naslednjem letu in letu 2021, saj je cilj zagotoviti dostopno zmogljivo, kakovostno in predvsem varno infrastrukturo. Zagotavljati je potrebno nemoteno izvajanje projektov iz nacionalnega programa skladno s šestletnim drsnim planom.

Kar se tiče ključnih vlaganj na področju železnic, ki nekateri deli teh železnic so na žalost še vedno kot da so iz časov Marije Terezije, so usmerjena v razvoj zmogljive infrastrukture, predvsem na koridorskih progah. Med večjimi projekti so nadgradnja proge Maribor – Šentilj, Zidani Most – Celje in Poljčane – Slovenska Bistrica, rekonstrukcija vozlišča Pragersko, vgradnja ETCS sistema na delu 10. koridorja, uvedba daljinskega vodenja prometa na glavnih progah, modernizacija kočevske proge, kjer bo v naslednjem letu stekel tudi potniški promet, obnova železniškega predora Karavanke, izvajanje protihrupnih in intervencijskih ukrepov, urejanje nivojskih prehodov, v proračunu pa so predvidena tudi evropska sredstva za sofinanciranje največjega projekta na področju železnic, to je drugi tir, proga Divača – Koper. Se pravi, v proračunu imate, v načrtu razvojnih programov, projekt, kjer so razvidna vsa sredstva, velik del sredstev pa bo seveda za ta projekt prispevala družba 2TDK, tako kot to predvideva tudi zakon.

Posebno pozornost ministrstvo usmerja področju trajnostne mobilnosti. Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji je do leta 2030, je postavila razvoj javnega potniškega prometa, kot temelj trajnostne mobilnosti in enega ključnih ukrepov za postopno zmanjševanje uporabe osebnih vozil. Ker smo temu pri prejšnji točki namenil kar nekaj časa, se sama zdaj tukaj ne bi postavljala, če pa bo kaj vprašanj, pa seveda, bomo tudi to.

Na področju trajnostne mobilnosti so pomembni tudi ukrepi za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v povezavi z alternativnimi gorivi. Strategija za alternativna goriva med drugim predvideva sofinanciranje nakupov vozil na alternativna goriva, kar se tudi danes izvaja in v postopku sprejemanja v Državnem zboru je tudi sprememba Zakona o dohodnini, kjer smo na Vladi uspeli dogovorit rešitev, da bo boniteta za uporabo službenega vozila, če bo ta električen, bistveno, bistveno nižja od bonitete za normalna vozila, za »normalna«, v narekovajih, znaša 1,5 % od vrednosti za električna, smo se uspel dogovorit za 0,3 %. To je res velika razlika in jaz upam, da bo to spodbuda. Najprej, bomo seveda v javnem sektorju mogli pokazat, da s tem resno mislimo in službena vozila čim prej naredit čim bolj čista, ampak, tudi za ostale naj bo to spodbuda.

Na področju avtocest in hitrih cest, je potrebno med pomembnejšimi projekti seveda izpostaviti odseke na tretji razvojni osi in tudi to je projekt, ki se v veliki, veliki meri financira skozi družbo DARS, ampak en manjši delež, predvsem odkupi zemljišč in določen del projektiranja, je pa tudi naloga oziroma, so sredstva zagotovljena v finančnem načrtu Ministrstva za infrastrukturo in sem vesela, da lahko tudi tukaj povem, da je Vlada danes sprejela poroštven zakon za ta dva največja infrastrukturna projekta, to je progo Divača – Koper, to je železniški del in dele tretje razvojne osi, to so tisti deli, na katerih so že potrjeni investicijski programi.

Mogoče še nekaj besed o energetiki. Ključni del, ja, ključni del za doseganje ciljev na področju energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov ter zmanjševanja emisij toplogrednih plinov predstavlja prav področje energije oziroma energetike. Energetska prenova stavb v državni in občinski lasti sledi cilju povečanja učinkovitosti rabe energije, tudi z spodbujanjem energetskega pogodbeništva. Poleg tega ministrstvo z sofinanciranjem projektov spodbuja proizvodnjo in distribucijo energije iz obnovljivih virov, razvoj in uporabo pametnih distribucijskih sistemov ter izgradnjo pametnih polnilnih postaj. Akcijski načrt za alternativna gradiva sem pa omenila že prej.

Kar se tiče konkretnih projektov, pa jaz predlagam, da najprej poslanci postavijo konkretna vprašanja, ker teh projektov je več 100 in bi bilo težko, takoj na začetku omenjat vse.