Hvala lepa, gospod predsedujoči. Članice in člani odbora. Moje ime je Miro Krajnc, sem vrhovni državni revizor pristojen za izvedbo te revizije.

Najprej želim izraziti zadovoljstvo in hvaležnost, da se je Državni zbor pripravljen pogovarjati o izzivih, ki jih opisujemo v našem revizijskem poročilu. Gre sicer že za drugo, tako imenovano vnovično revizijo, ki smo jo uvedli, ker se v času od aprila 2008, ko smo izdali prvo revizijsko poročilo o skrbi za tiste, ki potrebujejo varstvo in nego drugih, na žalost ni veliko spremenilo, vsaj ne na bolje.

Kar je o tej vnovični reviziji odbor že imel obširno razpravo pred dvema dnevoma in ker je predsednik računskega sodišča tedaj že podal glavne poudarke tega novega revizijskega poročila, se bom v moje predstavitvi osredotočil na tisti del naših ugotovitev, za katera smo zaznali, da je na njih glavno težišče predlagateljev zahteve za sklic izredne seje Državnega zbora. Poenostavljeno rečeno, razumeli smo, da se predlagani priporočili sklicateljev izredne seje naslanjata na naše zapise v poglavju 3.2 na straneh 94 do 98 revizijskega poročila. Na teh zapisih ugotovitev potem temelji tudi naše revizijsko mnenje ter seveda zapisi v povzetku in infografiki, ki sta bila objavljena ob izdaji revizijskega poročila.

Dovolite mi, da na kratko, v nekaj točkah povzamem nekaj glavnih poudarkov, ki smo jih navedli v revizijskem poročilu, pa morda na prvi pogled niti niso tako očitni ali pa so bili morda v javnosti nekoliko nejasno povzeti.

Prvič. Gre za namenjena in ne še za porabljena sredstva.

Drugič. Skupen znesek 74,5 milijona je po načrtih vlade razdeljen v razmerje 20,6 milijona za projekte MZ, skoraj 52 milijonov za projekte MDDSZ in 2 milijona a izvedbo operacije modela dolgotrajne oskrbe v skupnosti.

Tretjič. Od tega zneska je 11,1 milijona proračunskih sredstev, drugo pa so sredstva EU.

Četrtič. V obdobju, na katero se nanaša revizija, je že prihajalo do precejšnjih zamud pri izvedbi načrtovanih rokov za izvedbo projektov. Roki so bili načrtovani v nacionalnem izvedbenem načrtu nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje 2017/2018, ki je bil sprejet poleti 2017. Te roki so se že zamaknili za leto in pol. Skratka, poleg tega, da je veliko denarja, imamo še zamudo pri izvajanju teh načrtov.

Petič. Iz dokumentov načrtovanja, ki smo jih pridobili v reviziji, ni bilo mogoče ugotoviti vsebin posameznih projektov, niti ciljev, ki naj bij MDDSZ in MZ uresničila z izvedbo načrtovanih projektov iz te tabele 10. To, po naši oceni, vsekakor omejuje javni vpogled v načrtovane rezultate projektov, kar seveda ni dobro.

Šestič. Iz razpoložljive dokumentacije tudi ni bilo razvidno, da sta MDDSZ in MZ upoštevala oceno, da je oskrba v okviru pomoči na domu med najdražjimi, oskrba v instituciji pa med najcenejšimi oblikami SSV. MDDSZ in MZ nista izkazala, da sta izvedla analizo o tem, koliko dodatnega kadra naj bi zahteval nabor predvidenih novih dodatnih opravil ter kako naj bi država ob siceršnjem pomanjkanju tovrstnega kadra spodbujala zaposlovanje dodatno potrebnega kadra za izvajanje integriranih storitev. Skratka, gre še za kadrovsko težavo.

MZ in MDDSZ po naši oceni načrtujeta in izvajata projekte, ki temeljijo na zamislih in ne na ugotovljenih oziroma izkazanih potrebah upravičencev in potencialnih upravičencev do pomoči, kakor tudi ne finančnih zmožnosti teh upravičencev oziroma občin in države. Tak pristop po naši oceni ne bo prinesel izboljšanja ureditve v smislu zagotavljanja boljše dostopnosti in dosegljivosti pomoči za vse, ki jo potrebujejo. Po naši oceni MDDSZ ne obvladuje tveganja, da bo upravičencem oskrba v okviru pomoči na domu še bolj nedostopna in finančno nedosegljiva.

Po naši oceni, da se osredotočim še na model dolgotrajne oskrbe v skupnosti in posameznih projektov, po naši oceni vsebine tega modela in posameznih projektov niso bila natančno določene. Zato ni bilo vnaprej znano kakšen je pričakovan učinek porabe načrtovanih sredstev za njihovo izvedbo, kar vsekakor ni dobro in to računsko sodišče pogosto kritizira.

Ministrstvo za zdravje bo s sredstvi za usposabljanje ekspertnega tima supervizorjev, vzpostavitev modela ugotavljanja potreb po storitvah, pripravo orodja za ugotavljanje upravičenosti do dolgotrajne oskrbe ter za vzpostavitev vstopnih točk namreč zagotovilo le izhodišča za dokončno oblikovanje sistemskih rešitev. To pomeni, da bodo rezultati izvedenih projektov šele pokazali ali so predvidene rešitve, ki sicer ob pričetku izvajanja modela in pilotnih projektov še niso znane, sploh ustrezne ali ne.

Na kratko povedano, po naši oceni so načrtovana sredstva v znesku 74,5 milijona evrov nesorazmeren strošek glede na dejstvo, da pričakovani učinek projektov ni bil vnaprej znan in določen. Ocenjujemo namreč, da so potrebe po institucionalnem varstvu precej jasno izražene s številom prošenj za sprejem v domove za starejše, po drugi strani pa bi bilo potrebe po drugih vrstah pomoči treba najprej ugotoviti in se šele na to nanje ustrezno odzvati.

Spoštovane članice in člani odbora, skušal sem na kratko povzeti ugotovitve računskega sodišča, ki smo jih napisali na le petih od več kot sto strani dolgem revizijskem poročilu. Računsko sodišče verjame, da sta ministrstvi sprejeli naše ugotovitve, saj jih v revizijskem postopku nista izpodbijali. Bolj kot to naše interno zadovoljstvo, pa želim izraziti naše upanje, da se bodo na tem pomembnem področju našega družbenega življenja kmalu zgodile večje - in to bolj pozitivne – spremembe, kot smo jim bili priča v zadnjem desetletju.

Hvala lepa.