Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj.

Ne bom kratek, bom pa poskušali biti koncizen in predstavnica Združenja mestnih občin mi je dala zelo lepo izhodišče.

Zdaj, če poslušamo – že mestne občine imajo težave tako s kompleksnostjo in časom kot z likvidnostjo kot s kadrovsko podhranjenostjo, ne? Če sem zdaj poslušal gospo sekretarko dr. Ribič, je nekako rekla dobesedno tako: kaj priporočamo občinam – vrzite se na glavo, potem bomo pa videli, kaj bo.

Zdaj, neko to poročanje Državnemu zboru je približno tako staro kakor sem jaz poslanec. Se mi zdi, da je bilo najprej to na gospodarstvu, potem je prišlo na to matično delovno telo. Zdaj, glede na pomembnost te tematike, bi na današnji seji pričakoval tako Šarca kot v.d. ministrice, ampak Šarec očitno nima časa, je na Facebooku, ministrica pa je balonček, ki se bo napihoval.

Zdaj, kljub temu, čeprav sem poslanec, sem še vedno strokovnjak za dve področji, ne bom se hvalil, da sem jih za 7, sem dovolj odrasel. Eno področje so politike informatizacije v vsej kompleksnosti, drugo področje je lokalni in regionalni razvoj, zlasti družbeno-prostorske infrastrukture. Preden se mi je 5 let nazaj zgodila politika, se mi je 10 let, dobrih 10 let nazaj zgodil letalonosilka, evropski projekt, po finančni konstrukciji večji od proračuna Kamnika, mimogrede 28,6 milijonov. Bil sem znanstveni koordinator tega projekta, 39 partnerjev, 7 držav, 68 ukrepov, 8 vertikal, 4 horizontale. Description of work, kar je biblija teh projektov, je pred prvimi aneksi znašal 850 strani, po prvem aneksu sem si moral kupiti Mac pro, da sem to zadevo sploh lahko vrtel pa odpiral. Te zadeve zelo, zelo dobro poznam.

Ni vse slabo na tem področju, daleč od tega, ampak jaz sem si tukaj napisal. Mi se to nekako gremo že od leta 2001. Ratali smo polnoletni, nismo pa ratali odrasli. Imamo pa celo vrsto izzivov in težav. Jaz se danes ne bom ponavljal, kar sem že 5 let govoril, ker grem že sam sebi toliko na jetra, da ni res. Seveda, sem šel z neke prireditve Štajersko-podravsko podjetja leta in sem pač slučajno ob Dravi, kjer si zračimo možgane ljudje, ki se ukvarjamo s politiko, srečal neko kolegico, ki celo življenje dela na tem. Najprej se bom dotaknil seveda strani 22-26, ampak moram reči - ta poročila so slaba. A veste, to je v bistvu neka solata. A veste, če gremo na koncu te akcijske načrte v nekem fondu osmice, saj čorav rataš, pa tudi že kako so formatirana.

Velika težava je informatika, a veste, in govoriti »mi dodajamo neke module«, ne, mi bi se morali vprašati kje nam je hrbtenica pa logika. Ljudje, ki dnevno na teh projektih delajo, mi rečejo »ta EMA je še vedno, raje se ne pogovarjaj z mano« - nekaj poskušam delati, potem kličem dve gospe na enem ministrstvu. Dve tretjini ministrstev je povezano z kohezijo. Potem kličem nekoga na SVRK-u in nekako se to leti in vrti v krogu. Kolega Sovorov je na pretekli seji lepo povedal, da ste šli na Portugalsko, tam so za to informatiko dali 15 milijonov, ne? Neke reda velikosti, glejte, mi bi potrebovali 5 do 7 milijonov, da to informatiko na SVRK-u poštimamo, ampak seveda prej tudi nekoga, ki bi cel ta proces - ali neke ljudi - premislil in razumel, ker drugače se nekako vedno znova vrtimo v krogu, a veste. In imate neke ljudi, ki bi projekte izvajali, imate neke ljudi na ministrstvih, ki dragocen čas zapravljajo za nekaj, ker nekaj ni premišljeno. Potem imate na kakem ministrstvo recimo področje, samo en primer povem, socialnega podjetništva, ki smo ga malo nerodno razlagali, ga narobe razumemo, gor in dol. Tam neka gospa pregori, gre na bolniško / nerazumljivo /, je pol leta ni, so projekti zamaknjeni za 9 mesecev. Pa ni zdaj gospa kriva sama po sebi, eni dve leti smo imeli primer nekega, kaj, kmetijskega pospeševalca v okolici Ormoža, ki je tudi pregorel, pa potem kmetje niso dobili nekih upravičenih sredstev. To so neke težave, ki jih imamo in po petih letih malo imam že dosti butanja z glavo ob zid. In dejansko, kako jih rešiti? Jaz bi te odgovore rad. A veste, jaz spadam med tiste redke poslance, ki vse te žlobundre preberejo. In meni je malo že tako, pridete s strani izvršilne oblasti in mi to še enkrat poveste. Lahko bi se pol ure ukvarjali z ukrepi.

Potem, na strani 22. »Težave, s katerimi se soočamo, večinoma izhajajo iz povezav med temi sistemi in posameznimi specifikami pri izvajanju, ki jih evropska zakonodaja ne omogoča, nacionalna pa dopušča«. Nevladne organizacije, društva, javni zavodi. Jaz sem tukaj dal tri klicaje pa bučo. Jaz sem delal na projektu, ki nas je bilo sedem držav, pa so bila in društva in faksi in nevladne organizacije in družbe z mešano lastniško strukturo in mestni holdingi, ni bilo kaj ni bilo, pa smo funkcionirali. Imel sem to srečo, da sem direktno z DG-jem, s katerega Bulčeva odhaja, moral komunicirati, ne pa prek tega, kar imamo. Ne to dojeti, da kritiziram tri ljudi, ki tukaj s SVRK-a pridejo, ampak mi s tem ravnamo kot svinja z mehov – v tistem delitvenem kolaču iz naših kvot, je to neki preostanek, kjer se parkira politično nekdo, ki o tem kaj dosti pojma nima, kar je skrajno neodgovorno. Ni kohezija edini razvojni denar, kot je lepo povedala predstavnica mestnih občin, se pa ne misli multiplikator proračunu, če se tako izrazim.

Zdaj, če grem gledati na 12. stran, osi. Seveda ni vse v teh procentih, koliko počrpamo pa koliko upravičeno, sorry my lingua, sclaimamo v Bruslju. Ampak mi imamo velike težave, evo, ravno povečanje dostopnosti do informacijsko-komunikacijkih tehnologij. Tukaj sem si napisal »EMA sic«. Imamo težave trajnostne rabe in proizvodnje energije in pametna omrežja. Imamo malo manjše težave na podnebnih spremembah, okoljska in biotska raznovrstnost, infrastruktura za trajnostno mobilnost. Okej, malo čez pol je socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine. Zakaj imamo to? Verjetno tudi, ker prečenje kadrovsko podhranjenega SVRK-a in ministrstev, kjer se resno ne ukvarjajo s tem, dejansko ni ustrezno.

Zdaj, če grem gledati naprej, 18. stran – rezerve za uspešnost. Teh 6 %, me zanima odgovor, komu glede na to, da jih je več kot pol izrazito neuspešnih. So kake dobre stvari. 3/8, stran 24, razvoj podeželja, krepitev zdravja za vse v Brežicah in tako naprej, da nebom samo neupravičeno kritiziral.

Stran 28. Močna podpora poenostavitvi izvajanja kohezijske politike, kot je tudi gospa iz mestnih občin povedala – kakšne, katere poenostavitve? A veste, tukaj se vrtimo v krogu. Že, ne vem, več kot desetletje se tako ali drugače s tem ukvarjam, tudi ko hodim v druge države se s tem ukvarjam. Jaz vedno rečem, glejte, saj regulo ne piše mišek z Marsa, pišemo jo Evropejci za Evropo. Kdaj se bomo tukaj nekam naprej premaknili? Katere poenostavitve mislimo? Ali bodo te poenostavitve že v tej perspektivi, ali bodo vključene v naslednjo perspektivo? Nordijske države so skozi svojo shemo malo dojele v katero smer naj bi šle te poenostavitve. Ali nam je to nek vzor, model? Tukaj bi rad odgovore. Seveda, prihajam iz vzhodne kohezije. Tukaj se navede »absorpcijska sposobnost kohezijske regije je problem«. Zdaj, kje vse so težave? Jaz bi rad tukaj zvedel odgovor. Saj ga v bistvu ga v osnovi že delno v veliki meri vem. In, kako ga bomo reševali?

Stran 34, prednostna os 2 – povečanje dostopnosti do informacijsko-komunikacije tehnologije teh njihove uporabe in kakovosti. Mi bi navsezadnje na tej seji rabili tudi kampelce iz vseh desetih ministrstev, če bi se hoteli resno pogovarjati. »Dva že potrjena javna razpisa sta bila izločena, saj nista bila uspešno izvedena«. Zakaj? Potem je nekdo zasral v pripravi javnega razpisa. Mi imamo čisto prevečkrat neke javne razpise, ki se potem izkaže, da se iz takih drugačnih razlogov ne izvedejo.

Stran 42, prednostne naložbe os 4, 4/1 spodbujanje energetske učinkovitosti. A veste, mi se zelo radi hvalimo z energetskimi prenovami stavb, sočasno, kolega je bolj z gradbenih strok, pa pozabljamo na komunalno infrastrukturno prenovo. To je približno tako kot, da greš na plastično operacijo, vmes ti bodo pa odpovedale ledvice pa še kaj. To je zame v bistvu neustrezno, če gledam malo srednjeročno, razmetavanje z denarjem.

Stran 46, a veste, saj se sliši lepo, os 5, 5/1 podpora namenskim naložbam za prilagajanje podnebnim spremembam. Ampak mi v osnovi imamo tam neke protipoplavne ukrepe in potem, če se spomnim, so ti ukrepi pogosto ali pa če gledam na, kje imam, na osi 6 boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti, naložba 6/2 varstvo in obnova biotske raznovrstnosti tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev. Ob nadaljevanju v nove / nerazumljivo / in gor in dol smo imeli neko urejanje vodotokov, kjer so nam, kaj, uničili mrestišče soške postrvi, ali so, kaj že, Ižico poradirali skoraj pri tem, ko se vliva v Ljubljanico. Se mi zdi, dajmo to malo premisliti, ne?

Potem imate še spet eno tako bučo, ne morem drugega reči, naprej tipa Ministrstvo za kulturo izhaja iz neke mobilnosti študentov iz socialno šibkejših okolij. Potem je javni razpis za štipendije za specializirane poklice v kulturi. Po domače povedano, nekdo, ki bi šel nekam v tujino študirati, mogoče na kak konzervatorij ali kaj takega. In potem je neki razpis in potem ugotovijo, da skoraj noben od desetih, ki se je prijavil, ni ta pravi. Po eni strani je to norčevanje iz mladih ljudi, po drugi strani nekdo ni resno naredil domače naloge. Mislim, čakajte, navsezadnje isto kot nas plačujejo tukaj, da bi malo bolj učinkovito premikali, ne pa samo cvilili kdo je vse kriv za nazaj, verjetno tudi neke ljudi na resornem ministrstvu plačujemo, da se nekaj procesira. Podobno e-ARH MK beleži odhajanje kadrov – zakaj? Seveda ne pričakujem od vaju dveh ali treh, da mi boste to odgovorili, ampak mi imamo neko celo vrsto težav na evropski koheziji in dejansko vrtimo v krogu.

Tukaj imam tudi recimo nek dopis za naslednjo kohezijo, ki se delamo kot, da ga ni. 15. 5. je bil poslan, podpisani smo vsi živi z naše strani Trojan ali, če hočete, vzhodne kohezije, da o naslednjih koheziji dveh ločenih operativnih programih, seveda tudi ločena neka merila, in direktnimi operacijami. Jaz nekaj sprašujem gor dol, kot da tega dopisa in dokumenta ni bilo. Navsezadnje smo se podpisali čisto vsi poslanci in poslanke dejansko, ki prihajamo iz teh okolij.

Glejte, sklenil bom čisto tako. Jaz osebno menim, da bi mi rabili neki malo bolj resen krizni načrt, vključno z ljudmi. SVRK bi rabil enih 20 ljudi, ki smo se iz takih ali drugačnih razlogov resno z evropsko kohezijo ukvarjati. In to bi Šarec moral, dobesedno narediti poziv in nas prositi. Če sem direkten – od gospe Monike v Slovenski Bistrici do mene. Jaz včeraj dam, odstopim kot poslanec, če mi nekdo da obvezo, da grem za nek normalen denar, ne prevelike peneze, ne rabim blaznih bonitet, se še naprej z vlakom vozim, naslednjih 10 let z ekipo delam na koheziji in jo poštimam. In vse drugo je neko sračkanje, vrtenje v krogu, nabijanje in cela vrsta ljudi, ki dela super projekte s temi penezi pogosto na rangu minimalnih plač, ki zamujajo, z razsutim softwarejem. In jaz se bojim še teh par ljudi, ki delate na koheziji, da boste, seveda imam notranje informacije, kot v vseh resorjih, da boste dvignili roke in nekam šli. In tukaj je treba tudi navezavo, a veste, med, če hočete, nacionalno in lokalno oblastjo najti, da se bi ustavila ta fluktuacija kadrov. A veste, takrat je bila tukaj odhajajoča evropska komisarka, ki je bila še na hearingu za ministrico brez listnice, to bi seveda moralo biti z ministrstvo z listnico in povezano mogoče z MGRT-jem, kot je včasih bilo eno ministrstvo ali z resnim mišljenjem Evropske unije. In sem ji lepo rekel, izhajajoč iz nekih tujih izkušenj – neki dober back office, ki dela na terenu, tega je premalo. A veste, že pri mestnih občinah, že pri največjih mestnih občinah se zalomi, kaj šele pri kakih manjših. Imate kake toliko pametne občine, da mogoče ene dva mlada človeka dve, tri leta financirajo, da se naučijo to delati, potem pa iz tega nekaj delajo, recimo tak primer je občina Semič z moje Bele krajine.

Skratka, če tukaj zaključim, nekaj odgovorov bi rad. Dvomim, da jih bom dobil, ampak se mi zdi, da bo to še naprej potekalo na način, evo, da končam s šarcizmom, svinja z mehom. Žal. Skrajno neodgovorno in kmalu bomo v bistvu že v tretjem desetletju, v naslednji perspektivi in naučili smo se izrazito, izrazito premalo.

Hvala.