Hvala za besedo. Moje ime je Saša Heath-Drugović in sem tukaj v vlogi Združenja mestnih občin.

Želela bi podati nekaj povratnih informacij, ki se jih je državna sekretarka tudi že dotaknila, na področju mehanizma CTN za urbani razvoj mestnih občin.

Ponovno bi želela opozoriti, da se je ta mehanizem vzpostavljalo šele v letu 2016, saj v obdobju programiranja za prejšnjo finančno perspektivo ni bil predviden organ za ta mehanizem. Zato se je ZMOS vzpostavil kot posredniški organ za izbor operacij v prvi fazi.

Ta mehanizem beleži zelo dobro poslovanje. Ugotavljamo, da imamo trenutno 38 odločitev o podpori in v bližnji prihodnosti pričakujemo nove odločitve o podpori, tu bo nekako 15 odločitev. Torej, danes imamo skoraj za 60 % že odločitve v podpori, v mesecu ali dveh pa bo ta procent zrasel na številko 70 %. Za nami sta že dva kroga povabil, trenutno smo v fazi tretjega kroga povabil, dve povabili sta trenutno odprti, zadnje v tem krogu pa bo odprto novembra.

Kot je že državna sekretarka opozorila, srečujemo se z izredno kompleksnostjo postopkov, ki tudi zelo podaljšujejo postopke odobravanja sredstev. Na to težavo opozarjamo od vsega začetka mehanizma, imeli smo tudi sestanek županov mestnih občin in ministrov udeleženih ministrstev v obdobju prvega kroga povabil. V slogu dobrega sodelovanja, ki ga ohranjamo z ministrstvi pravzaprav od vsega začetka do danes, se te teme vedno znova naslavljajo. Zadnji krog, tako, zelo obsežen, smo opravili v aprilu, ko so bili vsi ministri obveščeni o teh zadevah z dodatnimi pobudami kaj bi bilo nujno opredeliti in popraviti, da bi te postopke skrajšali. Tudi bilateralni pogovori so bili pripravljeni. Vendar, ta sestanek je bil predviden za april, z ministri je bil spremenjen v tehnični sestanek, kjer smo te zadeve dorekli, vendar v končni fazi postopki niso bili spremenjeni. Da povzamem zelo na kratko – dogaja se nam, da je administrativno delo tako kompleksno, da traja več mesecev. Torej vsi ti postopki, o katerih govorimo, želimo si črpanja, so zelo, zelo podaljšani in nenazadnje povzročajo tudi velike likvidnostne težave pri upravičencih.

Seveda se zaradi predimenzioniranja vseh postopkov pojavlja tudi velika kadrovska podhranjenost za izvajanje teh nalog, istočasno pa opažamo tudi fluktuacijo kadra.

Kar pa je najbolj bistveno, zakaj vse te zadeve počnemo, je, da imamo na mehanizmu več projektov že predanih namenu, mnogo se jih izvaja, vsi se v Ljubljani, poglejte si kaj se dogaja na projektu Cukrarna – ogromen, celostni projekt, na kar smo zelo ponosni. Podobne zgodbe se dogajajo tudi v drugih mestnih občinah.

Dotaknila bi se še omenjenega Sklada skladov, SID banka in finančni inštrumenti. Tudi na tem področju po veliko mesecih dela smo prišli do tega, da imamo vzpostavljen produkt, za katerega je bil denar znotraj CTN-ja. Prva izplačila so bila že izvedena za prvi projekt, za drugi projekt so postopki v izvedbi in s tem bi porabili vsa razpoložljiva sredstva za finančne inštrumente v tem krogu.

Ob koncu pa bi želela nasloviti še temo nove finančne perspektive. Tukaj moramo zagotoviti, da se nam ne ponovijo izkušnje prejšnje finančne perspektive, ko smo dve leti od začetka začeli vzpostavljati mehanizem, ki je sicer v OP-jih bil, nič ostalega pa ni bilo opredeljenega. Posledično dajemo pobudo vsem resorjem, da čim prej uskladijo svoja mnenja. Predvsem tukaj opozarjamo na temo teritorialnih pristopov, zelo pomembno področje. Namreč, v dokumentu Naložbene potrebe Republike Slovenije, ki ga je država poslala v Bruselj na začetku pogajanj, to področje ni bilo naslovljeno. Tudi na sestanku, ki smo ga imeli s predstavniki Evropske komisije 1. 10. ta točka ni bila na dnevnem redu. Razumemo, stališča med resorji še niso usklajena. Zato res velika pobuda, da se ta stališča uskladijo in da država čim prej odpre partnerski dialog tudi o tej temi.

Drugo na temo programiranja pa je, da želimo čim prej informacije o prioritetah na nivoju države, da bi lažje razumeli okvire, v katerih lahko umestimo prioritete upravičencev. Za pojasnilo – na ZMOS-u smo pripravili potrebe mestnih občin za bodočnost, pri čemer smo pojasnili, da so to celoviti pristopi, da to ni samo tema za evropsko kohezijsko politiko, da je potreb mnogo več, kot je razpoložljivih sredstev v vseh virih, naj si bodo EU sredstva, lokalni proračun, lokalni proračuni. In znotraj vseh teh potreb želimo biti učinkoviti, da popolnoma suportiramo tudi ves ta proces, da podamo tudi prioritete, kajti vemo, da je bilo že na tem sestanku v oktobru pričakovano, da bomo postregli s prioritetami in ne bomo govorili le o širokih potrebah.

Hvala lepa.