Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani predsedujoči, poslanke, poslanci, spoštovani vsi prisotni, lepo pozdravljeni.

Danes je ta odbor v veliki meri posvečen evropski kohezijski politiki. Na dnevnem redu je kvartalno poročilo s presečnim datumom 30. junij 2019 in akcijski načrt za pospešitev izvajanja operativnega programa za rast in delovna mesta za obdobje od leta 2014 do leta 2020.

V poročilu je veliko številk, ki govorijo o tem kako izvajamo naš operativni program. In seveda ustrezno je, da vam najprej predstavim številke, ki so v poročilu na dan 30. junij 2019, kasneje pa postrežem še z informacijo do kam smo prišli 3 mesece kasneje, to se pravi konec meseca septembra. Tudi to poročilo je že v pripravi in verjamem, da se o njem kmalu pogovorimo.

Naj spomnim, da vlada že od leta 2014 dalje pristojnemu odboru Državnega zbora redno poroča o stanju izvajanja evropske kohezijske politike. Vsake štiri mesece je pripravljeno poročilo, ki se dotakne vsebinske, časovne in finančne komponente črpanja evropskih sredstev. Nedvomno se je izkazalo, da je sodelovanje s pristojnim odborom Državnega zbora več kot potrebno in koristno, saj v izmenjavi mnenj pridobivamo vsi - tako poslanci, ki ste sproti obveščeni o zadevah na področju evropske kohezijske politike kot tudi vlada, ki na ta način redno dobiva potrebne usmeritve s strani Državnega zbora.

Pa sedaj k številkam. Oziroma, še prej naj podam uvod, o katerih številkah bom govorila.

Veste, da je sistem koriščenja evropskih sredstev zelo kompleksen in ima več faz. Vse prepogosto se izpostavlja zgolj zadnjo fazo izvajanja evropsko kohezijske v Sloveniji in to tisti del, ki se ga je prijel izraz »črpanje evropskih sredstev«. Faze koriščenja evropskih sredstev pa so v bistvu štiri. Prva faza je tako imenovana dodelitev sredstev oziroma odobritev sredstev, kjer je SVRK kot organ upravljanja tisti, ki oceni vlogo posredniškega organa. In v kolikor je ta vloga skladna z vsebino programa SVRK izda tako imenovano odločitev o podpori posredniškem organu. Druga faza je potrditev operacij, kar pomeni, da posredniški organi izvedejo postopke izbora, dodelijo sredstva, sklenejo pogodbe o sofinanciranju z upravičenci. Tretja faza so izplačila iz proračuna Republike Slovenije, kar pomeni, da upravičenci na terenu izvajajo projekte in za izvedene aktivnosti upravičenci izdajo tako imenovane zahtevke za izplačilo, ki se nato izplačajo iz državnega proračuna. Četrta faza, o kateri praktično največ govorimo, pa so zahtevki za plačilo iz proračuna Evropske unije. Organ za potrjevanje zahtevke pregleda in če so ti tako kot je treba, se pošlje zahtevek v Bruselj za povračilo sredstev.

In sedaj k številkam.

Prva faza, o kateri sem govorila – dodelitev sredstev oziroma odobritev. Konec junija letošnjega leta smo prišli do 78 % oziroma 2 milijardi 407 milijonov evrov.

Druga faza – potrjene operacije – je 1 milijarda in 967 milijonov evrov. To je 64 % celotne alokacije, ki je Sloveniji na razpolago v tem obdobju, to se pravi od 3 milijard in 67 milijonov evrov sredstev.

Tretja faza. Tukaj smo prišli do 26 %. To se pravi izplačila iz državnega proračuna so bila v višini 809 milijonov evrov.

In četrta faza, zahtevki za plačilo iz proračuna evropske unije – 758 milijonov ali 25 % celotnih alokacij.

Če primerjam zadnji dve številki, lahko zaključim, da je med obema majhna razlika – 1 %. To je dokaz, da je bil narejen kvalitativen preskok pri izvajanju skozi vse tri informacijske sisteme. In če je bil ta razkorak v preteklosti tudi večji kot 10 %, je danes 1 % tudi zato, ker smo pospešili delo na nadgradnji informacijskega sistema organa upravljanja EMA. Morda je primerno, da nekaj povem tudi o aktivnostih, povezanih s tem.

V prvi polovici letošnjega leta smo veliko naporov prednostno usmerjali v izvajanje akcijskega načrta za odpravo pomanjkljivosti v informacijskem sistemu na podlagi priporočil revizijskega organa iz aprila leta 2018. Konec junija smo revizijskemu organu poročali o odpravljenih pomanjkljivostih. Kot veste, je minister Purič na tem odboru omenil, da pričakujemo pismo Evropske komisije o morebitni začasni zaustavitvi plačil sredstev iz Evropske unije v kolikor ne bomo odpravili pomanjkljivosti informacijskega sistema. Julija smo pismo prejeli in to pismo je prejelo, da se mora v nadaljevanju revizijski organ prepričati, da sistem deluje, zato je že poleti izvedel ponovno revizijo sistema. Ta revizija je bila zaključena avgusta letošnjega leta in danes lahko povem, da informacijski sistem deluje. V revizijski terminologiji temu pravimo, da smo oceno sistema iz 3 prejeli v bistvu 2, kar pomeni, da sistem deluje, vendar se priporočajo še nekatere manjše izboljšave. Tako SVRK kot tudi Urad za nadzor proračuna ocenjujemo, da razlogov za zaustavitev sredstev ni več, vsekakor pa bo treba počakati na odziv Evropske komisije, ki vedno ima pač zadnjo besedo.

Kot sem že napovedala, bom podala tudi sveže podatke o tem kje smo s črpanjem septembra letošnjega leta. To je tudi stanje, ki bo predstavljeno v naslednjem kvartalnem poročilu.

To se pravi, v prvi fazi – odobritvi sredstev – smo konec septembra prišli do 83 % ali do 2 milijard in 560 milijonov evrov.

Potrjene operacije – druga faza. Ta številka je dosegla 2 milijardi in 100 milijonov evrov, kar je 68 % od razpoložljivih sredstev.

Tretja faza, ki pove, da so upravičenci začeli dejansko z delom in za to zahtevali plačilo, tukaj smo prišli do 28 % oziroma iz slovenskega proračuna je bilo izplačano 872 milijonov evrov.

Zahtevki za plačilo proračunu Evropske unije znašajo 26,5 % oziroma 812 milijonov od celotne alokacije 3 milijarde 67 milijonov.

Na SVRK-u ocenjujemo, da je stanje v prvih dveh fazah izvajanja zadovoljivo, dodatno pa se je treba osredotočiti na fazo izplačil iz proračuna. Treba je tudi spodbuditi izvajanje posameznih projektov in programov na terenu, kar je najbolj pomembno in obenem pospešiti potrjevanje zahtevkov za izplačilo na samih ministrstvih. Če ponovim, prostor za izboljšanje je med drugo in tretjo fazo, to se pravi dodeljena sredstva in izvajanje operacij, kjer je razkorak velik, precej velik, kar pomeni, da bo v prihodnje napor treba usmeriti v hitrejše izvajanje operacij, seveda ob upoštevanju dinamike, predvsem pri tistih, ki trajajo dalj časa.

Podatki, ki vas zanimajo, so seveda tudi uspešnost obeh kohezijskih regij. Naj poudarim, da finančne tabele, dogovorjene z operativnim programom, zagotavljajo, da bodo sredstva za kohezijsko regijo vzhodna Slovenija znašala 60,6 %, za kohezijsko regijo, za evropski sklad za regionalni razvoj in evropski socialni sklad. Preostanek pa bo šel za kohezijsko regijo zahodna Slovenija. Pri samih dodeljenih sredstvih je bilo razmerje konec junija letošnjega leta 56 % proti 44, kar pomeni, da prihajajo razpisi, ki bodo v večini namenjeni kohezijski regiji vzhodna Slovenija. En tak razpis za vzhodno kohezijsko regijo je bil odobren ravno v tem tednu. Gre za 12,4 milijone evrov spodbude za digitalno transformacijo malih in srednje velikih podjetje za obdobje 2019 do 2023, katerega namen je spodbuditi rast in razvoj podprtih podjetij na osnovi vlaganj v uporabo digitalnega poslovanja.

Iz poročila se kaže, da je kohezijska regija zahodna Slovenija nekoliko uspešnejša od kohezijske regije vzhodna Slovenija.

Razvidno je, da je največ sredstev v okviru vseh skladov bilo dodeljenih kohezijski regiji zahodna Slovenija – 88 %, medtem ko je kohezijski regiji vzhodna Slovenija bilo dodeljenih nekoliko manj sredstev, in sicer 72 %. Kohezijska regija zahodna Slovenija ima glede na razpoložljiva sredstva večji delež potrjenih operacij – 77 %, kot kohezijska regija vzhodna Slovenija, ki jih ima 57, kar pomeni, da je izvajanje v kohezijski regiji vzhodna Slovenija nekoliko počasnejše. Govorim o drugi fazi izvajanja kohezijske politike.

Primerjava certificiranih izdatkov, to se pravi četrta faza, glede na geografsko razdelitev in upravičenost v okviru posameznih skladov kaže, da je bil v obdobju med decembrom 2018 in junijem 2019 narejen napredek, velik napredek, v obeh kohezijskih regijah. Glede na certificirane izdatke prednjači kohezijska regija vzhodna Slovenija s 77 % rastjo, nominalno 113 milijonov evrov. Sledi pa kohezijska regija zahodna Slovenija s 66 % rastjo oziroma nominalnim povečanjem 93,2 milijona evrov.

Pri izvajanju kohezijske politike je treba zasledovati tudi vsebinski napredek, ki predstavlja napredek po posameznih prednostnih oseh. Slovenija na podlagi operativnega programa izvaja vsebine v okviru enajstih prednostnih osi.

Prednostna os 1 pomeni mednarodno konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološki razvoj. Prednostna os 2 – povečanje dostopnosti do informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Prednostna os 3, to je dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast.

Prednostna os 4 – trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja.

Prednostna os 5 – prilagajanje podnebnim spremembam.

Prednostna os 6 – boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti.

Prednostna os 7 – gradnja infrastrukture.

Prednostna os 8 - spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile.

Prednostna os 9 – socialna vključenost.

Prednostna os 10 – znanje in spretnosti za vseživljenjsko učenje in boljšo zaposljivost. In 11 – pravna država.

Iz poročila o izvajanju je mogoče razbrati, da je največ operacij, za katere so bile izdane odločitve o podpori, sklenjene pogodbe na prednostnih oseh 8, 10 in 11. To je preko 90 %. To so tudi prednostne osi, kjer primarno podpiramo projekte skozi evropski socialni sklad. Na tem skladu smo tudi v evropskem kontekstu med boljšimi. Ostale prednostne osi so na okrog 50 % pri sklenjenih pogodbah, to se pravi pri izvajanju projektov. Pri skladih je najbolj v zaostanku evropski sklad za regionalni razvoj, ki pa tudi pridobiva na zagonu.

Najbolj problematično je stanje na prednostni osi 2 in 4, to se pravi povečanje dostopnosti do informacijsko-komunikacijske tehnologije in pa trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja. To gre v prvem primeru na rovaš dveh neuspešnih javnih razpisov za širitev širokopasovnih storitev in uvajanje visokohitrostnih omrežij na območjih, na katerih infrastruktura – širokopasovna – še ni zgrajena in hkrati ni tržnega zanimanja za gradnjo. Zaradi tega je bilo potrebno izvesti ponovno testiranje tržnega interesa in prilagoditi razpis. Razpis, ta razpis je v pripravi. V drugem primeru pa so vzroki pri mehanizmih celostne teritorialne naložbe in dogovorih za razvoj regij, kjer je prišlo do zamika pri postopkih zaradi kompleksnejšega izvajanja operacij z vključitvijo velikega števila deležnikov ter uporabo pristopa »od spodaj navzgor« pri pripravi in izborih projektov.

Do resnih zamud prihaja tudi zaradi povečanega obsega koordinacije projektov in dodatnega dela na mehanizmu dogovori za razvoj regij, ki prvotno v operativnem programu ni bil predviden, zato so bile v obdobju poročanja izvedene nekatere kadrovske spremembe. Konec preteklega leta je bilo tudi močno aktualno pravilo n+3, ki pomeni, da Evropska komisija razveljavi odobritev kateregakoli zneska, ki ni bil uporabljen do 31. decembra tretjega obračunskega leta po letu glavne dodelitve. V obdobju od začetka izvajanja operativnega programa do 30. junija je Slovenija certificirala vrednosti 758 milijonov evrov. In ob upoštevanju, da je država v letih 2017 in 2018 dosegla pravilo n+3 in je znesek certificiranih izdatkov presegel v operativnem programu zastavljen cilj, mora Slovenija na dan 30. junija certificirati še nekaj več kot 30 milijonov. Moram pa povedati, da smo ta cilj že dosegli oziroma presegli in tako v letošnjem letu ni bojazni, da bi Slovenija izgubila sredstva, ki so ji bila na ta račun dodeljena.

Največja odločitev o podpori, ki jo je naša služba izdala, je bila potrditev prek 250 milijonov evrov za Sklad skladov oziroma za SID banko za tako imenovane finančne instrumente. Če povem natančno, je bila v letu 2017 izdana odločitev o podpori za 253 milijonov evrov. Prvo črpanje sredstev je bilo izvedeno decembra leta 2017 v višini 25 % zneska operacije oziroma 63 milijonov evrov, pogoj za drugo črpanje pa je, da sklad skladov zagotovi porabo 60 % prve tranše. In do konca leta 2018 je SID banka razvila produkta evropske kohezijske politike posojila za mala in srednja podjetja ter mikroposojila za mala in srednja podjetja ter podpisala pogodbe s tremi finančnimi posredniki v vrednosti 73 milijonov evrov. Finančnim posrednikom je Sklad skladov zagotovil sredstva za plasiranje končnim prejemnikom v višini 27 milijonov evrov. Do konca junija 2019 je bilo iz virov evropske kohezijske politike Sklada skladov preko finančnih posrednikov končnim prejemnikom odobrenih 52 milijonov evrov in sklenjenih 1788 pogodb. V skladu z akcijskim načrtom bo SID banka zagotovila tudi pogoje za izvedbo drugega črpanja sredstev. Možna je predčasna predložitev zahtevka za drugo črpanje.

V tem programskem obdobju imamo tudi tri instrumente, ki naslavljajo potrebe tako, da pridejo od spodaj navzgor. To so: CLLD ali tako imenovani lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost; celostne teritorialne naložbe, namenjene mestnim občinam; in pa mehanizem skladnega regionalnega razvoja Dogovor za razvoj regije. Vsi ti instrumenti se izvajajo, nekateri uspešneje, pri nekaterih bo potrebno še kar nekaj dela.

CLLD ali lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. S tem pristopom je mogoče podpreti celotno območje države tako, da sredstva kmetijskega sklada podprejo projekte, ki se izvajajo v okviru posamezne lokalne akcijske skupine in zunaj naselij z več kot 10 tisoč prebivalci, ki so opredeljena kot nepodeželjska območja. S sredstvi evropskega sklada za regionalni razvoj pa so podprte operacije, ki so namenjene reševanju urbane problematike v manjših mestih in urbanih območjih, razen v mestnih naseljih mestnih občin, ki so podprta z mehanizmom celostnih teritorialnih naložb. Izdane so bile že odločitve o podpori za vseh 37 strategij lokalnega razvoja. Lokalne akcijske skupine na podlagi potrjenih strategij tekoče objavljajo javne pozive za predložitev projektnih predlogov na posameznih območjih. Izvajanje pri vseh podukrepih CLLD poteka tekoče.

Celostne teritorialne naložbe zagotavljajo razvoj urbanih območij v skladu s trajnostnimi urbanimi strategijami, ki pa so jih sprejele mestne občine v Sloveniji. Tudi na področju mehanizma CDN je opaziti napredek pri potrjevanju operacij in izvedbi. Do 30. junija 2019 je posredniški organ, to je Združenje mestnih občin, objavil pet povabil k predložitvi vlog za vseh 11 mestnih občin, in sicer za tri prednostne naložbe, v okviru katerih se sofinancirajo operacije mehanizma celostnih teritorialnih naložb. In sicer za spodbujanje energetske učinkovitosti, za spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana in ukrepi za izboljšanje urbanega okolja ter oživitev mest. do sedaj je organ upravljanja izdal odločitve o podpori za 37 operacij v skupni vrednosti 62,5 milijona evrov sredstev Evropske unije.

In na koncu še mehanizem dogovora za razvoj regij, ki se je začel najkasneje in ki je tudi podvržen največjim izzivom. Ta instrument regionalne politike izhaja iz Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Z njim se oziroma se bodo podprli regijski in državni projekti, ki aktivirajo razvojne zmogljivosti vseh 12 regij in odpravljajo največje razvojne razlike v regijah. Ministrstvo za regionalni razvoj in tehnologijo je za vseh 12 razvojnih svetov regij objavilo dve povabili za predložitev projektov, s katerima se uresničujejo regionalni razvojni programi. Skupno število projektov v podpisanih dogovorih je 241, pri čemer skupna vrednost sofinanciranja države v podpisanih dogovorih znaša 480 milijonov evrov. MGRT za pospešitev izvajanja podpisanih dogovorov in njihovih dopolnitev intenzivno izvaja teritorialne dialoge tako z ministrstvi kot z regijami. Ti dialogi so potekali januarja, marca in konec maja in tudi septembra. Zadnji krog teritorialnih dialogov je predviden za december letošnjega leta. S spremembo drugega povabila za posredovanje projektnih predlogov v okviru dogovorov, ki je bila objavljena aprila, pa se uvajajo določene zahteve glede vključevanja projektnih predlogov v dogovore. Pogoji se zaostrujejo, pod katerimi se lahko projekti, pravzaprav uvrstijo se lahko le tisti, ki so dejansko izvedljivi in ki imajo zaprte tudi finančne konstrukcije. Organ upravljanja je do konca junija v okviru DRR-jev izdal odločitve o podpori za 11 projektov v skupni vrednost 17 milijonov evrov sredstev, tako za evropski sklad za regionalni razvoj, za kohezijski sklad in za evropski socialni sklad. Napredek je viden predvsem pri izvajanju v okviru prednostne naložbe spodbujanje podjetništva.

Čeprav sem nekaj o informacijskem sistemu že povedala, verjetno ne bo odveč, če podam še nekaj informacij kaj se dogaja na tem področju.

Informacijski sistem, ki podpira izvajanje evropske kohezijske politike, je kompleksen in gre za povezavo med tremi sistemi – MFERAC, EMA in ECA. Težave, s katerimi smo se in se tudi še občasno soočamo, večinoma izhajajo iz povezav med vsemi tremi in povezanih specifik izvajanja, ki jih evropska zakonodaja ne omogoča, nacionalna pa dopušča. V zadnjem trimesečju je bilo izvedenih več večjih nadgradenj aplikacije, kot so razširitev funkcionalnosti pri poročanju o udeležencih na operaciji, spremenjeno je bilo delovanje nekaterih sistemski kontrol, ki onemogočajo oddajo nepopolnih zahtevkov. V izgradnji je tudi modul za izdelavo vodstvenih poročil in administracijo uporabnikov. Še vedno pa so prisotne težave povezane z urejanjem listin za nazaj, za pretekla leta, ko ta sistem ni omogočal celostnih vnosov in sistem EMA ni omogočal celotnih postopkov obdelave podatkov. Ob analizi podatkov ugotavljamo, da so podatki v sistemu EMA nepopolni oziroma napačni, zato je bilo treba vse opozorila na nepravilnosti spremeniti v blokade. To se pravi, če je vnos napačen, pride do blokade in to ne more vplivati na nadaljnje oteževanje delovanja sistema, dokler se pač te zadeve učinkovito ne odpravijo. Morda je v tej točki primerno, da še enkrat poudarim, da so napori, ki smo jih v prvi polovici letošnjega leta usmerili v izvajanje akcijskega načrta za odpravo pomanjkljivosti, dali ustrezne rezultate. Revizijski organ – Urad za nadzor proračuna – je tako ugotovil, da naš sistem deluje in zagotavlja zanesljive podatke in tako omogoča nemoteno izvajanje kohezijske politike v Sloveniji. To se pravi tukaj ni več dileme, ne moremo več reči, da je EMA tista, ki blokira izvajanje evropske kohezijske politike.

S tem zadnjim delom, to se pravi z informacijo o stanu na informacijskem sistemu, pa bi čisto na kratko predstavila še akcijski načrt.

Akcijski načrt za pospešitev črpanja je vlada sprejela v decembru leta 2018, tudi na pobudi in priporočilo Državnega zbora in pa Državnega sveta. V uvodu tega akcijskega načrta je bila podana analiza stanja z razlogi za počasnejši začetek izvajanja evropske kohezijske politike v okviru Evropske unije. Akcijski načrt je bil pripravljen za v cilje usmerjeno maksimalno upravičencu prijaznejšo in pravočasno porabo razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. In akcijski načrt na podlagi ugotovljenih slabosti dosedanjega izvajanja obravnava potrebne splošne in specifične ukrepe, njihove nosilce in pa časovni okviru izvedbe s ključnim poudarkom na dveh ukrepih. To se pravi, kratkoročno gre za odpravo razkoraka med že izvedenimi izplačili iz državnega proračuna in zahtevki za plačilo, poslanimi na Evropsko komisijo ter srednje ali dolgoročno pospešitev izvajanja evropske kohezijske politike, kot je opredeljeno v teh splošnih in specifičnih rešitvah. V nekaterih primerih, pri katerih gre za izbor v več fazah, bo vsekakor potrebna sistemska prilagoditev načelu potrjevanja le pripravljenih projektov, zaradi česar bo potreben daljši rok za potrditev sofinanciranja, zaradi česar bo izvedba projekta hitrejša. Za pospešitev dejanske izvedbe in posledično zmanjšanje razkoraka med plačili in podpisanimi pogodbami vlade v skladu s proračunskimi zmožnostmi ta usmerja organe tako države kot javne uprave in občinam priporoča, naj začnejo s postopki oddaje javnega naročanja še pred dodelitvijo evropskih kohezijskih sredstev. sistem določitve prednostnih ukrepov v postopkih izdaje okoljevarstvenih presoj pa je tudi eden od ukrepov, ki lahko pospeši izvajanje operativnega programa. Projekti, uvrščeni v dogovore za razvoj regij, pa imajo v drugi fazi možnost, da kandidirajo na podlagi tudi neposredne potrditve operacij.

Ključne točke oziroma poglavja, po katerih v akcijskem načrtu obravnavamo problematiko, so natančno definirane. To se pravi, kaj je najbolj pomembno za nas in za vse? Pospeševanje pošiljanja zahtevkov za povračilo Evropski komisiji, razvoj in nadaljnja nadgradnja informacijskega sistema organa upravljanja, prednostna obravnava načrtovanih operacij v postopkih okoljske presoje pri MOP in ARSO, podpora pri izvajanju same evropske kohezijske politike in tako dalje. Po teh alinejah tudi izvajamo v praksi aktivnosti, za katere lahko rečem, da dajejo rezultate. Pravilo n+3 za preteklo leto je izpolnjeno in sredstva niso bila izgubljena niti v lanskem letu, za leto 2019 pa smo to pravilo, kot sem povedala, že izpolnili v jesenskih mesecih. To se pravi, šlo je za 312 milijonov pravic porabe in ta zadeva v letošnjem letu ni problematična. Črpanje oziroma zahtevki za povračila iz bruseljske blagajne so v prvih devetih mesecih tega leta porasli iz 16 na 26,5 %, kar sicer ni idealno, je pa bistveno izboljšano stanje. Prihajajo pa še trije najmočnejši meseci kar se tiče črpanja in do konca leta računamo, da se bo ta slika še bistveno popravila.

Napori, ki jih vlagamo tako na SVRK kot tudi na vseh sodelujočih organih, pa tudi na strani upravičencev, kažejo, da rezultati so. Povedala bi tudi, da se je začelo paralelno delati tudi na dokumentih za naslednje programsko obdobje. Res je tempo hud, da verjamem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo in da bomo tudi v tem operativnem programu za obdobje 2014-2020 počrpali vsa sredstva, ki jih imamo na razpolago.

Bila sem nekoliko daljša tako, da se opravičujem. Sedaj pa sva s kolegom Bojanom na razpolago za vaša vprašanja.

Hvala lepa.