Govor

Luka Mesec

Ja, hvala za besedo in lep pozdrav vsem.

Kot rečeno, kot je že predsednik odbora povedal, v Levici predlagamo, da se z dnevnega reda umakne 4. točka, to je odločanje o Zakonu o dohodnini. In sicer iz naslednjih razlogov.

Prva je, da je minister Andrej Bertoncelj na javni predstavitvi paketa davčnih reform, ki vsebuje tudi razbremenitev dohodnine, zavajal z navedbo, da je ta paket javnofinančno nevtralen. Zdaj, že v sami zakonski materiji je jasno, da bo Zakon o dohodnini navrtal za 121 evrov milijonov luknje v državni proračun. In da ga ostali ukrepi, ki jih je vlada predlagala, tega zneska niti pod razno ne bodo pokompenzirali. Edini resen zakon, ki ima kompenzacijski učinek, pa ga sprejemamo danes, je davek na dohodek pravnih oseb, ki bo povečal proračunske prilive za 47 milijonov evrov. Ampak celokupno gledano bo ta paket še vedno učinkoval z 74 milijoni minusa v proračunu. Skratka, 74 milijonov je minusa, razlog za to je Zakon o dohodnini in to je prvi razlog je treba to točko umakniti – zakon ni javnofinančno nevtralen in v proračunu pač teh sredstev ni. Torej, ne more biti danes sprejet, še manj po nujnem postopku.

Drugič. Ko je minister Bertoncelj ta zakon predstavljal, je dejal, da so ga potrdili oziroma sprejeli na Ekonomsko-socialnem svetu. Tudi to ne drži. Na Ekonomsko-socialnem svetu ta zakon ni bil potrjen. Sindikati so jasno in glasno nasprotovali sprejemu tega zakona. Dejali so, citiram: »v zvezi z dohodninsko lestvico opozarjamo, da so s predlaganimi rešitvami razbremenjeni zgolj tisti z najvišjimi dohodki«. To je navedba sindikatov. Skratka, zakon ni usklajen na Ekonomsko-socialnem svetu, čeprav smo, kot se spomnite, imeli ogromno polemik okrog tega, okrog predlogov, ki jih je Levica kot opozicijska stranka dajala in pritiska, da bi morali biti sprejeti na Ekonomsko-socialnem svetu. Tukaj pa imamo vlado, ki je partner, ki je socialni partner in del Ekonomsko-socialnega sveta in zakona ni uskladila tam.

Tretjič. Navedbe so tudi vsebinsko zgrešene. Minister Bertoncelj pravi, da zakon razbremenjuje srednji razred, ampak dejanska slika je tale. Prejemnik povprečne plače bo s sprejemom tega zakona mesečno na boljšem za 13 evrov, prejemnik dvakratnika povprečne mesečno na boljšem za 54 evrov, prejemnik šestkratnika povprečne plače pa za 166 evrov. Skratka, ko minister reče »razbremenjujemo srednji razred«, daje nekomu na povprečni plači 13 evrov, njegovemu šefu managerju s šestkratnikom povprečne pa dvanajstkrat več. Skratka, to ni reforma za srednji razred, to je reforma za managerski sloj in sloj funkcionarjev.

In četrtič. Minister je 17. septembra po sestanku na Ekonomsko-socialnem svetu dejal, da je ta davčna reforma nujno povezana z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in dolgotrajno oskrbo, kjer bo seveda se pač treba pogovoriti o proračunskih učinkih in da je tukaj treba priti do uskladitve. Ampak do te uskladitve ni prišlo. To je pa še zadnji formalni razlog zakaj je treba to zavrniti.

In mislim, da sem dovolj tehtno utemeljil zakaj ni danes pogojev, da bi ta zakon sprejeli. Javnofinančno vrta luknjo, čeprav je vlada zatrjevala, da je nevtralen. Na Ekonomsko-socialnem svetu ni bil usklajen, čeprav pravi, da je bil usklajen. Ni bil usklajen s širšimi družbenimi cilji, ki bo morali biti prioritetni, in sicer dolgotrajna oskrba, tukaj se vlada strinja, in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – prav tako se vse koalicijske stranke strinjajo. In zadnjič, zgreši cilj. To ni razbremenitev srednjega sloja, to je razbremenitev funkcionarskega in managerskega sloja.

Zakaj se ta zakon sprejema po nujnem postopku? Iz popolnoma preprostega razloga - ker ga vlada želi na hitro, pod mizo, mimo oči javnosti sprejeti, ker točno ve, da dela vse to, kar sem jaz zdajle očital.

Skratka, predlagamo, da se stvar umakne z dnevnega reda, da se uskladi z namerami po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in dolgotrajne oskrbe, da se premeni njene cilje tako, da bo dejansko razbremenjen-