Hvala lepa predsedujoči za besedo. Spoštovani gostje, spoštovane kolegice in kolegi!

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je na 15. nujni seji, 9. 10. 2019, kot zainteresirano delovno telo obravnaval predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in 2021, ki jo je Državni zbor v obravnavo in sprejem predložila Vlada. Odbor je združil razpravo obeh predlogov proračunov in obe točki obravnaval kot zainteresirano delovno telo. Pri delu odbora so sodelovali minister za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernej Pikalo, državna sekretarka Martina Vuk in Vodja sektorja za razvoj sistema proračuna na Ministrstvu za finance, Mojca Volč.

Predstavnica ministrstva za finance je uvodoma na splošno predstavila predloga proračuna za leto 2020, 2021. Poudarila je, da sta predloga proračuna pripravila ob zavedanju, da se gospodarska rast umirja. Predstavila je tudi proračunske trende in možnosti zagotavljanja sredstev po posameznih politikah. Pozitivna pa je ugotovitev, da načrtovana rast odhodkov zaostaja za rastjo prihodkov. Torej v izhodišču priprave proračuna naj ne bi imeli težav z upoštevanjem fiskalnega pravila. Minister za izobraževanje, znanost in šport je pozdravil predloga proračuna, ki ministrstvu prinašata povečanje sredstev v letu 2020 za 83,5 milijonov evrov v letu 2021, še za 52,4 milijona evrov glede na leto 2020. Minister je predstavil tudi več pomembnih projektov in opozoril, da je večino razpoložljivega denarja namenjeno pokritju zakonskih obveznosti, plač zaposlenih kar 96 %. Ob tem je izpostavil ključne prioritete z njihovega področja. Prva prioriteta v naslednjih dveh letih bo financiranje znanosti in raziskav, ki je bila do sedaj občutno podhranjena. Nabavili bodo ustrezno opremo in zagotovili optimalne pogoje za uspešno znanstveno-raziskovalno delo. Prioriteta na področju izobraževanja, EU ustanovitev javne službe za kakovostno izobraževanje odraslih, vključevala naj bi tudi izobraževanje starejših. Na področju športa pa bo večino sredstev namenjenih za pripravi športnikov, za poletne olimpijske igre v Tokiu leta 2020 in zimske olimpijske igre v Pekingu leta 2022. Večino sredstev namenjenih predšolski vzgoji se bo porabili za subvencije staršem za drugega in vsakega naslednjega otroka, na področju osnovnega šolstva v prihodnje pa bodo sredstva namenjena pričakovanemu povečanju osnovnošolcev. Na področju srednjega šolstva pa naj bi bil pomemben odhodek subvencionirana malica. Pomembni cilji na področju visokega šolstva so: stabilno financiranje visokošolskih programov, povezava z znanostjo, skrb za slovenski jezik in povečanje subvencioniranja bivanja študentov. Na področju investicij so planirana sredstva za sofinanciranje naložb občin v osnovne šole in vrtce v obsegu 5 milijonov evrov v vsakem proračunskem letu. To bo prvi tovrstni razpis po letu 2011. V razpravi je večina poslancev poudarila nujnost dodatnega vlaganja v znanost in razvoj in potrebo po zagotovitvi višjih sredstev za investicije v šolsko infrastrukturo in športno infrastrukturo. Menili smo, da je 10 milijonov za leto 2020 in 2021 občutno premajhen znesek za investicije. V realnem življenju to pomeni izgradnja le enega sodobnega stadiona. Razpravljavci so pozvali ministra naj poskusi zagotoviti še dodatne vire financiranja za investicije. Prav tako so poslanci opozorili na pomanjkanje sredstev za študentske domove. V zaključni besedi je minister ob koncu razprave poudaril, da je višina sredstev za znanost odvisna od splošne rasti deleža BDP. Še enkrat je poudaril, da investicije zaostajajo za potrebami, ker gre večina sredstev iz integralnega dela proračuna za plače zaposlenih. Obljubil je, da bo ministrstvo takoj po sprejetju proračuna objavilo razpis za gradnjo infrastrukture. Predstavil je še uspešno črpanje sredstev Evropske unije na področju preventivnih programov pri zmanjševanju debelosti pri mladih. Člane odbora je seznanil tudi z evalvacijo vajeništva, ki bo opravljena takoj, ko bo prva generacija zaključila program in da proračun za projekte Erasmus na evropski ravni še ni sprejet. Pričakuje pa se, da bo v večletnem finančnem okvirju Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino ni oblikoval svojih amandmajev k predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in k predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2021. Po končani predstavitvi predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in po opravljeni razpravi je predsednik odbora ugotovil, da se je odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino seznanil s predlogom proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in s predlogom proračuna Republike Slovenije za leto 2021 svojega delovnega področja.

Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na 3. nujni seji, 10. 10. 2019, obravnavala predloga proračunov za leto 2020 in 2021, ki jo je Državni zbor v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Predloga sta bila dne 1. 10. 2019 objavljena tudi na spletnih straneh Državnega zbora. Komisija je združila razpravo obeh predlogov proračuna ter ju obravnavala v skladu s tretjim odstavkom 157. člena Poslovnika Državnega zbora kot zainteresirano delovno telo v delu, ki se nanaša na Slovenc v zamejstvu in po svetu. Na seji komisije so sodelovali minister za področje odnosa med Republiko Slovenije in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu Peter Jožef Česnik s sodelavci ter predstavnik Ministrstva za finance Franc Radman. Predstavnik ministrstva za finance je uvodoma predstavil splošni del predloga proračuna, pravne podlage in metodologijo za njuno pripravo. Predlog proračuna v naslednjem proračunskem obdobju, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu znaša 9 milijonov in pol evrov. To predstavlja povečanje za 868 tisoč 914 evrov oziroma 10,07 % v primerjavi s proračunom Urada v preteklem obdobju. Pri tem ne gre le za povečanje sredstev, ki bodo zagotovili kritje zakonskih obveznosti temveč tudi za dodatno financiranje programskih vsebin urada. Pristojni minister je ocenil, da je povečanja proračunskih sredstev za delovanje urada zadovoljivo, glede na proračunske trende, ob tem pa je opozoril, da je potrebe urada presegajo predlagane finančne okvirje. Večino sredstev bodo namenili sofinanciranju programov in projektov avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah in po svetu s ciljem utrjevanja in ohranjanja njihove narodne, jezikovne ter kulturne identitete. V splošni razpravi so člani komisije pozitivno ocenili povečanje proračunskih sredstev za delovanje urada. Opozicijska poslanca sta opozorila, da je povišanje glede na povečanje celotnega proračuna prenizko. Razpravljavci so želeli pridobiti čim več informacij o strukturi razporeditve in uporabe teh sredstev. Posebej so se zavzeli za predstavitev pregleda razporejanja sredstev glede na posamezne ciljne skupine. Ponovno so se zavzemali za združitev vseh sredstev proračunskih uporabnikov, namenjenih Slovencem zunaj meja Republike Slovenije na postavki urada, kar bi zagotovilo boljše medresorsko usklajevanje in izvajanje te politike. Člani komisije so opozorili tudi na nedosledno upoštevanje in izvajanje vseh dvostranskih in večstranskih mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na interesirane pravice, razvoj in obstoj slovenske avtohtone narodne skupnosti. Zavzeli so se za okrepitev prizadevanj med političnimi predstavniki Republike Slovenije in sosednjih držav. V razpravi je bilo večkrat poudarjeno pomen slovenskega jezika ter povezovanje z matično domovino za ohranitev in krepitev narodne identitete. Pri tem je bila izpostavljena mlajša populacija, katero bi bilo potrebno pritegniti v domovino tudi s primernimi štipendijskimi programi in štipendijsko politiko. Skupna ugotovitev razprave je bila, da ni vse samo v denarju, ki ga lahko zagotavlja država Slovenija, temveč tudi v povezovanju in sodelovanju na vseh področjih, predvsem pa na kulturnem. S tem se bo ohranjala narodna zavest in tudi slovenska identiteta. Člani in članice komisije so nato glasovali o naslednjem predlogu sklepa, ki je bil oblikovan na pobudo člana komisije, Jožeta Tanka. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu predloga Odbora za finance, da ob pripravi amandmajev k predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in k predlogu proračuna 2021, zagotovi dodatna sredstva za proračunskega uporabnika Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in sicer v letu 2020 v višini 5 milijonov evrov ter v letu 2021 za 10 milijonov evrov. Sklep s petimi glasovi proti in štirimi glasovi za, ni bil sprejet. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu k predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2021, ni oblikovala svojih amandmajev. Po končani obravnavi je predsednica komisije ugotovila, da se Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu seznanila s predlogom proračuna Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 iz svojega delovnega področja.

Hvala lepa.