Hvala lepa za besedo.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Naj dopolnim sliko oziroma makroekonomsko podlago za pripravo proračunov, to je naša jesenska napoved. Res je, popravili smo napoved navzdol, se pravi, znižali predvsem napoved za letošnje leto s 3,4 na 2,8. Osnovni razlog za to so gibanja v izvoznem delu gospodarstva, delno pa tudi zelo veliko zmanjšanje zalog, ki nas je na nek način presenetilo v prvi polovici leta.

Kar zadeva prihodnje leto. Izhajali smo iz napovedi mednarodnih institucij, se pravi, to so najbolj verjetni scenariji razvoja gospodarskih gibanj v naših najpomembnejših partnericah, ki za prihodnje leto predvidevajo nekoliko višjo rast tujega povpraševanja od letošnje, zlasti to velja za Nemčijo, kjer je letos predvidena 0,5 % gospodarska rast, prihodnje leto več kot 1 % gospodarska rast, in ker je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, to seveda vpliva tudi na izvozna gibanja v Sloveniji. Tudi nemški inštituti, ki so objavili svoje napovedi po zaključku jesenske napovedi, kakor tudi Mednarodni denarni sklad ta teden, predvidevajo za Nemčijo prihodnje leto okrevanje, se pravi, višjo gospodarsko rast. Tako to ostaja zaenkrat najbolj verjeten razvoj dogodkov v mednarodnem okolju in na tem temelji tudi naša napoved izvoznih gibanj. Prav tako pričakujemo nadaljnjo rast domačega povpraševanja, zlasti zasebne potrošnje, spodbujene z ugodnimi gibanji na trgu dela, in pa investicijske aktivnosti, pri čemer pričakujemo nekoliko višjo rast gradbenih investicij in zmerno rast investicij v opremo in stroje. Seveda, s to napovedjo za prihodnje leto, zlasti prihodnje leto, pa so povezane velike negotovosti, ki se jih vsi zavedamo, na kar tudi opozarjajo mednarodne institucije. Gre za trgovinska pogajanja oziroma trgovinske sporazume med ZDA in Kitajsko, ki imajo zelo velik globalni vpliv, način in čas izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije; morda so od včeraj zadeve malo bolj optimistične, vendar počakajmo do konca meseca, da vidimo, kako se bo pravzaprav vse skupaj izteklo in kakšne bodo posledice tega izstopa. Potem je tu gospodarska rast na Kitajskem, ki zelo vpliva na globalne trgovinske tokove, geopolitične napetosti, zlasti imamo tu v mislih Bližnji vzhod in eskalacije nekaterih konfliktov, nemirov na tem območju. Mednarodni denarni sklad tu predvsem na srednji rok kot neka negotovost ali tveganje omenja tudi podnebne spremembe. Torej, veliko je dejavnikov, ki bi lahko vplivali na počasnejšo rast v mednarodnem okolju, od te, ki je v tem trenutku za zdaj najbolj verjetna.

Zaradi teh negotovosti smo v jesenski napovedi naredili tudi tako imenovani alternativni scenarij, kaj bi se zgodilo, če bi bila rast tujega povpraševanja nižja od predpostavljene v osnovnem scenariju. Pri tem bi poudarila, da to ni najslabši možni scenarij, ker takšnega ne moremo oceniti, se pravi, gre za alternativni scenarij, simulacijo, kaj bi se zgodilo, če bi se tuje povpraševanje upočasnilo, in sicer, v letu 2020 za dve odstotni točki in v letu 2021 za eno odstotno točko, in to je, naj poudarim, precejšnja upočasnitev, tu bi se morala kar precejšnja tveganja začeti uresničevati. V primeru te upočasnitve bi v prihodnjem letu bila gospodarska rast, se pravi, če je tuje povpraševanje nižje za dve odstotni točki, bi bila rast v Sloveniji 1,7 %, v letu 2021 pa bi ob upočasnitvi rasti tujega povpraševanja za eno odstotno točko bila rast bruto domačega proizvoda dvoodstotna. Tako da se zavedamo negotovosti. Možno je tudi, da bo rast nižja, vendar je v tem trenutku najbolj verjeten scenarij, ki smo ga predstavili kot osnovni scenarij jesenske napovedi, to je 3 % rast v letu 2020 in 2,7 % rast v letu 2021.

Hvala.