Hvala za besedo, spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

V zadnjih dveh tednih na različnih delovnih telesih v Državnem zboru obravnavamo predloga proračunov za leti 2020 in 2021. Predstavitve in razprave so potekale po posameznih področjih z resornimi ministrstvi. Veliko vsebinskih in finančnih pojasnil in podatkov je bilo že podanih, tako da dovolite, da podam sedaj le nekaj ključnih.

Proračuna za leti 2020 in 2021 smo pripravili na podlagi sprejetih politik, zakonskih obveznosti in predvidenih projektov, ob upoštevanju aktualnih razmer v mednarodnem in domačem poslovnem okolju. Ključno izhodišče ob pripravi proračunov pomeni sprejeti okvir za pripravo proračunov sektorja država 2020, 2022, ki ga je Državni zbor potrdil aprila letos in na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu. Okvir nam določa pot za srednjeročno uravnoteženost javnih financ sektorja države, kot celote, za vse štiri blagajne javnega financiranja in med temi največji delež, to je blizu 40 %, predstavlja državni proračun. Vlada je ob pripravi razrezov državnega proračuna, poleg te omejitve, upoštevala tudi zadnje napovedi makroekonomskih gibanj in napovedi, kot jih je pripravil Umar – Urad za makro analize in raziskave.

Te kažejo na delno upočasnitev gospodarske rasti, tako lani kot letos, ter na povečanja tveganja za rast v prihodnjih dveh letih. To potrjujejo tudi zadnje ocene in napovedi mednarodnih inštitucij, kot sta OECD in Mednarodni denarni sklad. Za leto 2019 je s strani Umarja ocenjena 2,8 odstotna gospodarska rast, za leto 2020 pa 3 odstotna rast, za leto 2021 pa 2,7 odstotna rast. Tveganja za nižjo rast pa se povečujejo, torej, ohlajanje je na obzorju. Upočasnjena dinamika rasti pomeni neposreden signal, tudi za doseganje ciljev javnih financ. Počasnejša rast bo otežila doseganje zastavljenih ciljev za državni proračun, kakor tudi doseganje javnih finančnih ciljev štirih blagajn javnega financiranja in sektorja država.

Tudi zato se je Vlada, ob objavi jesenske napovedi Umarja, to je znižana iz spomladanske 3,1 odstotne napovedi gospodarske rasti, na 3 odstotno stopnjo gospodarske rasti, nemudoma odzvala in določila, da bo za leto 2020 načrtovala izdatke državnega proračuna, ki je za 100 milijonov evrov nižja od najvišje dovoljene meje izdatkov, sprejete s fiskalnim okvirom in predhodno potrjene v Državnem zboru – to je iz 10,45 milijarde evrov, na 10,35 milijarde evrov. S tem je upoštevala približevanje določbam, v zvezi s fiskalnimi pravili, kot jih določata Ustava in Zakon o fiskalnem pravilu, kar pomeni, da se seveda zavedamo tveganj, ki jih upočasnjena rast prinaša in smo z omejitvijo rasti izdatkov ohranili pot do srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Naj še enkrat poudarim rast odhodkov - v obeh letih zaostaja za rastjo prihodkov. Torej, prihodki obrnjeno drugače, so višji od odhodkov proračuna v obeh letih sta za to načrtovana presežka. Torej, proračunska presežka in sicer v letu 2020, v višini 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda in v letu 2021, v višini 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda.

Proračunski presežki neposredno vplivajo tudi na gibanje stanja in deleža dolga v bruto domačem proizvodu, ki se pomembno znižuje, s tem pa so nižje tudi obveznosti za obresti. Le te, to je obrestni odhodki, so se od leta 2014 znižali za skoraj 300 milijonov evrov in sedaj predstavljajo 7,3 % odhodkov državnega proračuna. V prihodnjih letih načrtujemo nadaljnje zniževanje obrestnih izdatkov in sicer, 752 milijonov evrov v letu 2020 in 697 milijonov evrov v letu 2021. S tem bo državni proračun prispeval k zniževanju dolga sektorja država, ki je za leto 2021 ocenjen na 58,6 odstotka BDP ni se bo prvič po letu 2012 vrnil pod Maastrichtsko mejo 60 % bruto domačega proizvoda in Slovenija se uvršča med tiste evrske države, ki najhitreje znižujejo javni dolg, pravzaprav med vsemi evrskimi državami Slovenija najhitreje znižuje javni dolg. V ekonomski strukturi državni proračun 21 % delež namenja tekočim transferom v javne zavode, kjer je velik del namenjen za plače, 13 % gre neposredno za stroške dela. Za transferje posameznikov in gospodinjstvom je namenjenih 13 % državnega proračuna. Investicijski odhodki in transferji skupaj predstavljajo 11 % državnega proračuna, govorim torej o nekaj več kot milijardi evrov za investicije. V predlogu proračuna za leto 2020 so sredstva, ki jih pričakujemo iz proračuna EU, ocenjena na 1,1 milijarda evrov, v letu 2021 pa 851 milijonov evrov. Dinamika načrtovanih prihodkov iz Evropske unije je posledica postopnega zaključevanja projektov v obstoječi finančni perspektivi. Leto 2021 predstavlja že začetek obdobja nove finančne perspektive. Za obdobje 2021 do 2027 za katero ovojnice po državah še niso dogovorjene, se pa že izvajajo aktivnosti povezane s pripravo operativnega programa. Zavedamo se, da je pretežni del državnega proračuna določen z zakonskimi in drugimi obveznostmi, kar 95 % je tega. Torej manevrskega prostora za variabilni del je le okoli 5 %. Naj navedem nekaj glavnih poudarkov. Naša izhodišča pri pripravi proračuna za leto 2020 in 2021 so bila sledeča, mislili smo na blaginjo in stabilnost, torej nismo mislili samo na danes, mislili smo tudi na jutri in držali smo se zakona in fiskalnega pravila. V okviru prioritet naj navedem sledeče. Naše prioritete so bile razvoj, sociala in plače. Poudarek na zdravstvu, znanosti, gospodarstvu in varnosti. Naj omenim, da v okviru razgovorov, ki kljub ugodnim razmeram niso bili lahki, je bilo teh potreb, zahtev bistveno več kot je bila naša proračunska zmožnost, vendar v tem delu smo rekli odločen ne prekomerni porabi, zgornja meja porabe je namreč popolnoma jasna in v tem delu smo se držali te zgornje meje. Tako, da naša ocena je, da sta proračuna za leto 2020 in 2021 skladna z domačim fiskalnim pravilom. Prednost smo dali v okviru danih možnosti in v tem delu naj še enkrat poudarim, da imamo v okviru proračuna veliko zamejitev, saj je kar 95 % proračuna zamejenega oziroma rečemo temu fiksiranega z že določenimi zakonskimi obveznostmi. Naša ocena je, da smo pripravili predlog, ki še naprej sledi trem ključnim usmeritvam Vlade. Doseganje nominalnega presežka v javnih financah, zniževanje javnega dolga ter zagotavljanje srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Večkrat sem že poudaril, da se morajo vsi proračunski porabniki zavedati, da bomo mogli najti tudi notranje rezerve poleg že predvidenih finančnih načrtov, ki so pred nami, se od vsakega proračunskega porabnika bodisi vladnega, nevladnega, pravosodnega pričakuje tudi da bodo pogledali kaj se da narediti znotraj posameznega proračunskega porabnika in poiskati te notranje rezerve. In prepričan sem, da se tega zavedamo vsi. Naj zaključim. Denarja v tem smislu je dovolj, vendar se moramo obnašati gospodarno. Hvala.