Govor

Špela Batis

Lepo pozdravljeni, hvala lepa za povabilo. Se moram pa opravičiti v imenu gospoda Veljka Kolbla, ga nadomeščam danes jaz, generalni sekretar zbornice.

Pa bi omenila to, da kot odgovor na zasedenost pač kapacitet v institucijah in tega, da institucije ne nudijo širine nege, je bil v Zakon v socialnem varstvu vpisan institut družinskega pomočnika. In socialna zbornica kot javno pooblastilo vodi in izvaja usposabljanje, vodi evidenco o družinskih pomočnikih in izvaja usposabljanje za družinske pomočnike. In v okviru tega je bila ustanovljena tudi sekcija družinskih pomočnikov, ki že leta opozarja na slab položaj družinskih pomočnikov, ki zagotavljajo in so bili, tudi v zakonu to piše, da so bili, da v bistvu nadomeščajo institucionalno varstvo. In kot take jih ne smemo pozabiti.

Družinski pomočniki danes životarijo. Gre za to, da se je njihov položaj ni urejen, položaj tega, da se njihove plače ne usklajujejo z minimalno plačo, da torej spadajo med socialne transferje je bil, to je bila sprememba tega zakona in je porinila družinske pomočnike v nezavidljiv položaj. Ljudje, ki gredo za družinske pomočnike, se, pustijo trg dela in po določenem času, če se seveda zgodi najhuje, ko skrbijo za invalidno osebo ali za staro osebo – in tega je vedno več – se le redko in težko potem ponovno vključujejo na ta trg. Nimajo bolniških, nimajo regresa. In v bistvu se te prejemki invalidne osebe prelivajo preko občine v plačo družinskega pomočnika, kar je tudi zakonsko vprašljivo oziroma je veliko, veliko neznank okrog tega. Ljudje, to gre za skupino ljudi, ki jih ne vidimo, pa opravljajo veliko delo in jaz mislim, da, tudi to je bilo že večkrat rečeno, je država veliko prišparala pri tem.

Na vse te probleme družinskih pomočnikov socialna zbornica opozarja že leta in se tekom vsega tega opozarjanja, tudi v zadnjem letu, ni spremenilo nič. Tako da s te strani bi jaz opozorila na problem družinskih pomočnikov.

Hvala lepa.