Najlepša hvala za besedo, spoštovana predsedujoča. Spoštovani poslanci oziroma spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ostali gostje, lep pozdrav.

Ob demografskih trendih, ki smo jim priča, postaja staranje prebivalstva pomemben izziv, ne samo za Slovenijo, temveč za celotno Evropo. Pri tem se najhitreje povečuje starostna skupina nad 80 let, ki potrebuje večji obseg dolgotrajne oskrbe. In vej skupini največ starostnikov tudi zboli za demenco. Bolezen močno obremeni celotno družino in otežuje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja.

Skladno s tem se na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zavedamo, da je zagotavljanje raznolikih storitev in različnih oblik pomoči pomembno za zagotavljanje kvalitete življenja oseb z demenco in v veliko pomoč njihovim svojcem. Pri oskrbi oseb z demenco smo naredili pomembne premike pri prilagajanju storitev osebam z demenco in uvajanju novih konceptov dela, ki so v večji meri usmerjeni v posameznika in njegove potrebe. Tako smo, da bi zagotovili primerljivo obravnavo oseb z demenco, v sodelovanju s Skupnostjo socialnih zavodov v vseh domovih za ostarele pripravili usmeritve za delo z osebami z demenco v institucionalnem varstvu s starejših. Usmeritve redno dopolnjujemo glede na razvoj konceptov dela z osebami z demenco in glede na ugotovitve ter priporočila socialne inšpekcije in predstavnikov državnega preventivnega mehanizma, ki deluje v okviru varuha človekovih pravic. Slednjemu bi se na tem mestu tudi zahvalil za konstruktivno sodelovanje na osnovi omenjenih usmeritev. Iz sodelovanja želimo namreč prispevati k zmanjševanju nepravilnosti in izboljšanju kvalitete oskrbe oseb z demenco. S celo resolucijo nacionalnem programu socialnega varstva do leta 2020 smo se zavezali širiti ponudbe storitev v skupnosti, saj je tudi želja starejših, kot smo slišali že prej, da čim dlje časa ostanejo doma oziroma v domačem okolju. Ker doma živi tudi vse več obolelih za demenco, predvsem tistih v začetnih stadijih, je potrebno zagotoviti prilagoditve teh storitev njihovim potrebam, hkrati pa razviti še nove oblike pomoči za osebe z demenco in njihove svojce v domačem okolju. Pomemben del ponudbe za starejše v domačem okolju so na primer socialnovarstveni programi, ki pomembno pripomorejo k osveščanju in izobraževanju o demenci ter podpori svojcem v smislu ponudbe svetovalnih in informacijskih pisarn ter drugih oblik pomoči. Od socialnovarstvenih programov na področju obveščanja in pomoči osebam z demenco in njihovim svojcem bi želel izpostaviti Spominčico – slovensko združenje za pomoč pri demenci. Na tem mestu gre zahvala njenemu vodstvu in številnim prostovoljcem za izjemen prispevek k naslavljanju predmetne teme ter številne kvalitetne izvedene konference in strokovna srečanja, ki so jih uspeli izvesti.

Pomemben korak pri obvladovanju demence smo v Sloveniji naredili s sprejemom strategije za obvladovanje demence 2016-2020, ki je v skupnih prizadevanjih povezala številne deležnike, ki so ključni za doseganje ciljev strategije in šee posebej obe pristojni ministrstvi, torej Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo. Okrepljeno sodelovanje poteka pri številnih projektih in javnih razpisih, pri izobraževanju o demenci in pri povezovanju strokovnjakov z obeh področij. Tako je na primer javni razpis, ki ga je izvedlo Ministrstvo za zdravje, omogočil, da smo na področju socialnega varstva v izobraževanje vključili skoraj 11 tisoč udeležencev. Pomembno delo je bilo skupaj z izvajalci obeh resorjev in Spominčico narejeno tudi pri evidentiranju potrebnih storitev in drugih oblik pomoči, ki pomagajo, ki morajo biti vključene tudi v Zakon o dolgotrajni oskrbi. Govorim o izboljšanju dostopnosti pomoči na domu, dnevnem varstvu, začasnih namestitvah in podobno.

Staranje prebivalstva in pomanjkanje storitev v skupnosti se vse bolj odraža tudi v pomanjkanju mest v institucionalnem varstvu starejših. Domovih poskušajo v mejah možnosti prilagajati svoje kapacitete vse večjim potrebam po namestitvi oseb z demenco in ponujajo vse več prilagojenih enot. Tako sta, če dam samo dva primera, v zadnjem obdobju odprli svoja vrata osebam z demenco Dom za ostarele Škofja Loka in pa Dom Nine Pokorn Grmovje. Hkrati v letu 2019 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sofinanciralo dodatne kapacitete, med njimi novo enoto Doma upokojencev Center ob Regentovi cesti v Ljubljani. V njej bo 44 mest za stanovalce z demenco. Gradnjo smo sofinancirali s sredstvi v višini 900 tisoč evrov. Dom upokojencev Postojna ob našem sofinanciranju pa v letošnjem letu z rekonstrukcijo južnega trakta objekta vzpostavlja dve gospodinjski skupini za stanovalce z demenco za skupno 24 oseb. Vzpostavitev varovane enote za stanovalce z demenco za skupno 12 oseb pa je v prihodnjem letu predvideno tudi v Urbanem domu upokojencev Koper. Dodatne kapacitete, če jih lahko omenim in mislim, da je o tem tudi tekla včeraj precej debata na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide, se zagotavlja s podelitvijo koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejši. Na podlagi izpeljanega razpisa iz leta 2017 so bile podeljene koncesije za skupno 928 mest, od tega dobra tretjina za osebe z demenco.

Nenazadnje bi želel izpostaviti, da ministrstvo pripravlja / nerazumljivo / iz naslova kohezijskih sredstev za nekatere že prej omenjen skupnostne storitve kot so dnevno varstvo in začasne namestitve, česar se je nenazadnje dotaknil tudi varuh človekovih pravic. Na ministrstvu namreč verjamemo, da je potrebno poleg institucionalnega varstva usmeriti napore tudi v deinstitucionalizacijo ter posledično vključevati nove metode dela, ki so primerne za osebe z demenco. Raziskave namreč kažejo, da čim daljše bivanje oseb z demenco v domačem okolju izboljšuje kakovost življenja obolelih in vpliva na zmanjšanje potreb po celostni oskrbi v institucijah. Hkrati pa se moramo skupaj zavedati, da zahtevajo izzivi na področju demence skupne napore in celosten pristop vseh deležnikov na tem področju.

Najlepša hvala.