Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni gostje.

Pri varuhu človekovih pravic precejšnjo pozornost posvečamo področju skrbi za starejše, tako z vidika spoštovanja njihovih človekovih pravic kot pa tudi dostojanstva. In predvsem, ko se pogovarjamo o namestitvi, o institucionalnem varstvu, o skrbi za starejše nasploh, govorimo tukaj o spoštovanju dostojanstva ljudi, ki so v jeseni svojega življenja.

Neprestano opozarjamo na to in tudi mi hodimo po terenu. Imamo tri oblike delovanja na terenu, to je poslovanje izven sedeža, potem obiski in ogledi domov za starejše, kjer opozarjamo na to in preverjamo ali se uresničujejo človekove pravice in pa dostojanstvo teh ljudi, ter državni preventivni mehanizem, ki je specializiran za področje tudi oseb z demenco, se pravi oseb, ki jim je omejeno gibanje. Opozarjamo, kot sem začel ta stavek, na to, da so mesta prezasedena, da kapacitet ni, da predvsem na zaprtih oddelkih ljudje z demenco ležijo tudi v hodnikih, da so zadeve dosegle neko raven, ki jo tudi po sejah, izrednih sejah, ki so ta teden v komisijah in odborih naslavljate, to je potrebno je urgentno delovanje na tem področju.

Mi opažamo pri naših obiskih, da ljudje, ki so nastanjeni v domovih za starejše, so večinoma zadovoljni, da večinoma je nega, ki je opravljena, dobro opravljena. Da pa predvsem primanjkuje kadra, da predvsem si ljudje tega ne morejo privoščiti bivanja, da se skozi to cene storitev, ki so obremenjene njihove družine. Predvsem pa, kot sem rekel, kadrovski normativi so tisti, na katere pri varuhu človekovih pravic že leta opozarjamo, da jih je treba revidirati, saj ne odražajo več stanja, kakršno je bilo pred leti, ampak je stanje danes popolnoma drugačno.

Kot sem rekel, poslujemo izven sedeža in s tem pridemo do ljudi, ki so nepokretni, ki ne morejo do nas, ki niso vešči elektronskega načina poslovanja. Zato pridemo k njim in se z njimi pogovarjamo, oni nam dajejo pobude. Tako, da ne zgolj pobude o njihovem bivanju v domu, ampak tudi stvari, ki jih sami ne morejo urediti oziroma so jim preko različnih organov kršene pravice, se pravi, ne vem, centri za socialno delo jim ne priznavajo določenih nadomestil. In te pobude potem tudi urejamo in moram reči, da smo pri tem zelo uspešni.

Bi se pa rad dotaknil tega, da so dolge čakalne vrste. Ljudje ostajajo doma, družine njihove morajo poskrbeti in skušajo poskrbeti za njih. Je pa to, te bivanjske razmere, ki s tem nastajajo v družinah postajajo nevzdržne tako za ljudi, ki ostajajo doma kot tiste, ki morajo z njih poskrbeti. Mi opozarjamo na to, da skozi zadnja vrata tukaj prihaja do revščine. Eden od otrok se mora odpovedati svoji službi zato, da poskrbi za starša, ki ne dobi mesta v institucionalnem varstvu. Oziroma v skupnosti sami nismo pripravljeni poskrbeti zanj.

In pri varuhu tudi opozarjamo, glede na pobude in pogovore z našimi pobudniki, je v tem premeru starostniki, da si večina želi ostati doma, da si želi ostati v domačem okolju. To ne pomeni, da doma, doma v tisti hiši na breme svojih otrok, ampak rad bi bil v svojem domačem okolju, v svojem domačem okolju bi rad bil ne zgolj toliko časa, da me bodo prestavili v neko institucionalno varstvo, ampak bi rad svoj zaključek življenja dostojno dočakal v svojem domačem okolju, kjer sem odraščal in kjer živim. In jaz verjamem in sem prepričan, da smo mi kot družba dolžni za to poskrbeti in da so odločevali dolžni to upoštevati in to tudi uresničiti.

Mi se največkrat pogovarjamo o tem, da bomo povečali kapacitete domov, da bomo gradili še več domov. Nihče pa se ne vpraša kaj si te ljudje res želijo. Zelo redko se vpraša ostarele kaj si želijo, največkrat mi točno vemo kaj je za njih dobro. Vendar temu ni tako.

Tako, da najprej, kar je pomembno, je, da se posluša ljudi, da se dela s ostarelimi, da se prisluhne njihovim potrebam in potem država na podlagi tega tudi izvaja strategije. Ne pa, da vsi ostali najbolj vemo kaj je za njih dobro.

Znotraj državnega preventivnega mehanizma, ko govorimo o demenci, hodimo tudi po tematskih obiskih. To so seveda nenapovedani obisku, tudi obiski varuha, razen poslovanja izven sedeža, so nenapovedani. Moram reči, da v lanskem letu, pa tudi še v letošnjem letu nismo bili priča mučenju ali nečloveškemu ravnanju znotraj domov, kar ocenjujemo za pozitivno. Je pa zelo veliko možnosti za izboljšave. Tako, da mi na to želimo in opozarjamo. Tematski obiski v lanskem letu so bili namenjeni varnosti, požarni varnosti v domov v oddelkih za demenco. V letošnjem letu pa preverjamo, skupaj s eksperti izvedenci, tudi kako se, kakšno terapijo dobivajo starostniki, koliko dobivajo in tako, da več raje nebi govoril o tem, ker so te obiski nenapovedani. Tako, da delamo intenzivno in verjamem, da kot varuh človekovih pravic se postavljamo tudi v smer varuha starejših.

Hvala lepa.