Gospod predsednik, hvala za besedo. Gospe in gospodje!

fSam zaključni račun proračuna po svoji celotni strukturi najsi bo prihodkov ali odhodkov vsebuje izjemno veliko množico podatkov, ki jih je možno interpretirati tako ali drugače. Sam pa ocenjujem, da bi za začetek moje razprave veljalo izpostaviti vsaj tri pomembne elemente, ki se mi zdijo v proračunskem uresničevanju države v minulem letu pomembni, če ne celo ključni. Prva je presežek med prihodki in odhodki, ki je dejansko bil realiziran v višini 537,2 milijona evrov in je glede na planiran presežek v višini 50,4 milijone evrov višji za 466 in še nekaj milijonov evrov. Drugo je, da je državni proračun v neto odnosu do proračuna Evropske unije ustvaril 360 milijonov evrov presežka, to pomeni, da je tudi v tem letu Slovenija bila neto prejemnica sredstev. Res pa je, da smo nekaj danes že slišali tudi o podrobnostih zakaj je temu tako, v bolj podrobno razpravo na tem področju pa se nebi spuščal zato, ker to problematika zlasti črpanja sredstev iz Evropske unije. Tisto, kar se mi zdi posebej pomembno poudariti, pa so davčni prihodki. Mi smo ustvarili v letu 2018 praktično okroglih 10 milijard evrov prihodkov, od tega so davčni prihodki 8 milijard in 247 milijonov evrov, pomeni 82,5 %. In znotraj davčnih prihodkov se mi zdi posebej pomembno poudariti, da neodvisno od celega niza davčnih vrst, ki so vir državnega proračuna, samo štiri davčne vrste tvorijo več kot 90 % vseh davčnih prihodkov, to so davek na dodano vrednost, trošarine, dohodnina in davek od dohodkov pravnih oseb. To posebej poudarjam zlasti glede davka na dodano vrednost, ki pomeni več kot 45 % celotnih davčnih prihodov, za katere ponovno poudarjam, da predstavljajo več kot 82 % vseh prihodkov, celotnih prihodkov državnega proračuna, govorim pa to s tega vidika da, ko se pojavljajo v tej državi težnje, tendence in namere po zniževanju davkov, bo potrebno hkrati ob idejah za zniževanje davkov, povedati tudi, katerih javnih storitev, v kakšni količini in v kakšni kvaliteti se bomo iz tega naslova odpovedali in to se mi zdi tudi zelo pomembno sporočilo Zaključnega računa proračuna za 2018.

Ko sem pregledoval zlasti obrazložitve odhodkovne strani, pardon, najprej prihodkovne strani, si ne morem kaj, da ne bi vsaj ene bizarnosti omenil, ki pa, potem, po natančnem premisleku, ni več bizarnost. Gre za davčni vir, ki se mu reče oziroma vrsto davčnih prihodkov, ki se jim pravi davki na posebne storitve in znotraj tega davek na finančne storitve. Tam je bil ustvarjen nenadejan presežek v davčnih prihodkih za dobrih 10 milijonov evrov, ki je vsaj po obrazložitvi, nastal na podlagi tega, da je en sam davčni zavezanec na podlagi samoprijave iz opravljanja finančnih storitev za leta 2013 do 2017, vplačal 7,7 milijona evrov, v letu 2018 pa 2,4 milijona evrov. Če pomislimo, da prav veliko verjetno takšnih davčnih zavezancev ni, ampak da verjetno še obstajajo taki, ki bi se lahko tudi samoprijavili, pa če bi vsakdo imel 10 milijonov davčne obveznosti, bi najverjetneje v sami strukturi davčnih prihodkov državnega proračuna imeli večji plus.

Druga pomembna reč, ki je tudi malo, tako, prikrita v obrazložitvah, se mi pa kaže na pojasnilu, koliko je pravzaprav stala tista, tako imenovana, tiha stavka policistov v letu 2018. Mi smo pri poročilu o delu policije za leto 2018 poslušali, da se pravzaprav ni čisto nič poznalo, da je bilo vse v redu. No, danes smo izvedeli oziroma v tem poročilu smo izvedeli, da je bilo glob in denarnih kazni za več kot 8 milijonov evrov manj, kot je bilo načrtovano in da je to menda tudi posledica tega, da je policija tiho stavkala. Se pravi, dobrih 8 milijonov evrov, kar ni tako zanemarljivo, vsaj osebno tako mislim.

Gospe in gospodje, ne morem si kaj, da se ne bi orientiral tudi na višino pobrane dohodnine v letu 2018, predvsem s stališča dohodnine, kot najpomembnejšega vira za financiranje lokalne samouprave. V letu 2018 je bilo pobranih 2 tisoč 642 milijonov evrov dohodnine. Na podlagi letnega proračuna je bilo vrnjenih 195,4 milijona evrov in tako je neto učinek 2 tisoč 447 in še nekaj malenkosti, se pravi, 2 tisoč 447 milijonov evrov, malo manj kot 2 milijardi in pol. Tisto, kar je pomembno pri tem poudariti, je struktura razdelitve tega vira. Občinski vir je tisoč 154,6, glavno mesto 12,5 milijona evrov, država tisoč 280,2 in kot sem malo prej omenil, letni poračun, minus 195,4. Se pravi, osnova, 100 odstotna, je 2 tisoč 447,2, za občine tisoč 154,6, kar pomeni dejansko 47,18 % celotnega deleža pobrane dohodnine. Res je, da gre za leto 2018, da bo to prišlo v poštev za izračun skupne primerne porabe občin v letu 2020, toda že tukaj se nakazuje temeljni problem financiranja občin, to je nespoštovanje tistega dela Zakona o financiranju občin, 6. člena, ki govori, da se izračun oziroma za izračun za financiranje skupne primerne porabe občin, namenja 54 % dohodnine.

Zdaj pa še tisto, kar se mi zdi, da je morda malo premalo poudarjeno v proračunu oziroma v zaključnem računu in je tudi dokaz svojevrstnih težav, najprej pri načrtovanju, potem pa pri izvajanju proračuna – to je proračunski presežek. Presežek je bil ustvarjen, kot sem malo prej omenil, v višini 537,2 milijona evrov, kar je 486,6 milijona evrov več, kot je bilo načrtovano. In tukaj se mi zastavljajo vsaj tri dileme, z vidika perspektive oblikovanja in sprejemanja proračunov, ki so zdaj ravno v teku v Državnem zboru. Prva je, da nihče verjetno tako visok proračunski presežek za leto 2018 ni pričakoval in tudi ni načrtoval v bodočih finančnih projekcijah, zato se mi zdi, da se na podlagi tako visokega proračunskega presežka tudi postavlja podvprašanje, seveda v pozitivnem smislu, vzdržnost bodočih proračunov glede na predvideno izvajanje teh proračunov. Se pravi proračunov za leti 2020 in 2021. Ravno tako je z vidika presežka, ki je bil ustvarjen v letu 2018 vprašanje, ki ga je potrebno razčistiti določanje potrebnega fiskalnega napora, to pomeni višine javnih izdatkov države v prihajajočih proračunih. Mislim, da se tu stvari lahko spremenijo ravno zaradi tega nenadejano visokega proračunskega presežka in pa seveda če je, čisto iz makroekonomskega stališča izhajam, tako visok presežek, pomeni tudi analizo ali pa prej izpraševanje ustreznosti postavljenih javno finančnih ciljev s srednjeročnim makrofiskalnim okvirjem. Mi, gospe in gospodje, bomo na podlagi tega, kar je bilo ustvarjeno v letu 2018, kar je načrtovano v letu 2019 in kar je projektirano v letih 2020 in 2021 ustvarili 1854 milijonov evrov proračunskega presežka, če bo vse tako kot je načrtovano. 193 milijonov v letu 2019, 468 milijonov v letu 2020 in 656 milijonov v letu 2021. To odiram predvsem s stališča tega, da absolutno ni videti nikakršnega proračunskega vira za denimo sanacijo pokojninskega sistema zlati v tistem delu, ki govori o zviševanju odmernih odstotkov iz 57,25 na 63,5 odstotka šele v šestletnem obdobju in pa seveda v tistem delu, ki govori o vračilu tistega kar upokojencem ni bilo izplačano zlasti v letih 2012, 2014 in 2015, ko sploh ni bilo nikakršnih uskladitev pokojnin, ne rednih in ne izrednih. To je tisto kar se mi glede presežka, ustvarjenega presežka, to lahko govorimo, da je realizirana zadeva, ker je proračunsko leto 2018 neizpodbitno mimo, to se mi zdi tisto, kar je ključno potrebno izpostaviti. Hvala lepa.