Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Računsko sodišče je kot vsako let pravočasno izdalo revizijsko poročilo izvrševanju državnega proračuna in tudi revizijsko poročilo o zbirni bilanci stanja, kjer, tako kot je bilo povedano mnenje ni izdalo, kljub temu, da imamo danes na dnevnem redu zgolj revizijsko poročilo Računskega sodišča o izvrševanju državnega proračuna, pa se v nekaterih delih seveda lahko dotaknemo tudi drugega vprašanja.

Kljub temu, da je bilo pravzaprav že veliko povedanega o ekonomskih podatkih ali pa finančnih podatkih izvrševanja državnega proračuna v revidiranem letu, pa vendarle ponovno izpostavljamo, da je razlika med načrtovanimi in realiziranimi prejetimi sredstvi iz Evropske unije še vedno zelo velika. Republika Slovenija v proračun Evropske unije smo plačali 1,2 odstotka več kot smo načrtovali v tistem letu in za Računskem sodišče je načrtovanje porabe evropskih sredstev izjemnega pomena in zato to posebej poudarjamo, vendar smo iz proračuna Evropske unije prejeli 28,5 odstotka manj kot smo načrtovali. Kljub temu, da je nekaj napredka od prejšnjega leta, pa je to vendarle podatek, ki je po našem mnenju vreden posebnega poudarka in osvetlitve zakaj je temu tako. Zakaj toliko manj? Zaradi tega, ker smo prejeli 31,6 odstotkov manj prihodkov kot načrtovano iz strukturnih skladov ter več kot 37 odstotkov manj prihodkov iz kohezijskega sklad. Tako, da razmerje med načrtovanimi in pridobljenimi sredstvi je relativno velika, zato tudi realizirani presežek močno odstopa od načrtovanega presežka z vidika evropskih sredstev in je razlika med 681 milijoni do 360 milijoni realiziranega presežka.

Računsko sodišče je podalo mnenje glede splošnega dela zaključnega računa in tudi mnenje glede pravilnosti izvršitve proračuna tako kot vsako leto in tudi kar je naša naloga. Pri mnenju glede splošnega dela zaključnega računa, torej izkazov Računsko sodišče izreka mnenje s pridržkom. Zakaj? Zaradi tega, ker smo ugotovili dve napaki, in sicer prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov so previsoko izkazani po mnenju Računskega sodišča za 148 tisoč evrov, nekaj več od tega. Kajti med prihodki so namreč izkazane obresti od vrnjenih posojil danih na podlagi Zakona o porabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnin na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in kar je seveda tudi bolj pomembno, zaradi tega, ker so izdatki o računu finančnih terjatev in naložb previsoko izkazani za 12,1 milijon, in sicer namreč med izdatki so previsoko izkazani izdatki za posojila Javnemu skladu Republike Slovenije za podjetništvo in Javnemu skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Enako opozorilo oziroma razkritje z nekoliko drugačnimi finančnimi podatki, vendar ne bistvenimi, je Računsko sodišče opozorilo v svojem mnenju tudi za leto 2016 in 2017 pri izvrševanju državnega proračuna, predlagalo popravek glede teh zneskov, pa tako Vlada kot kasneje Državni zbor teh popravkov ne upoštevata. Vendar Računsko sodišče s posebno mero vztrajnosti opozarja tudi v letošnjem letu in glede na to, da je bilo izraženo razočaranje nad podajo mnenja Računskega sodišča glede splošnega dela zaključnega računa, ker zlasti, ker se primerja na vse realizirane prihodke ali odhodke lahko mirno povem, da bi Vlada lahko to razočaranje razgradila z upoštevanjem popravka revizorja in potem bi dosegli pravzaprav dosti idilično situacijo in bi Računsko sodišče mirno podalo mnenje brez pridržkov oziroma pozitivno mnenje. Namreč naša metodologija, ki jo uporabljamo ne samo v zadnjih letih, ampak pravzaprav praktično skozi celotno revidiranje državnega proračuna daje poseben poudarek na račun financiranja, torej B bilanco in zakaj, zaradi tega, ker govori o posebnih informacijah o naložbeni politiki države, o prodajah deležev, o drugih situacijah in si na strani 46 do 48 lahko tudi natančneje v revizijskem poročilu preberete kje je pravzaprav razlog zakaj se z načinom evidentiranja glede posojil Javnemu skladu Republike za podjetništvo in pa javnemu skladu za regionalni razvoj podeželja enostavno ne strinjamo in ne najdemo skupnega jezika že nekaj let z Vlado. Glede pravilnosti izvršitve proračuna pa Računsko sodišče ravno tako izreka mnenje s pridržkom zaradi različnih razkritij. Naj omenim morda nekaj elementov teh razkritij, ki jih velja posebej omeniti, namreč gre za kršitve nekaterih predpisov, ki jih morda v preteklih letih nujno nismo razkrili, pa jih velja posebej opozoriti na njih. Med njimi so razkritje, da po Zakonu o javnih financah so bila sredstva iz proračunske rezervacije zagotovljena za namene, ki bi jih bilo mogoče načrtovati oziroma za sanacije naravnih nesreč, to je razkritje, ki se nam že sicer nekaj let pojavlja pri revidiranju državnih proračunov, pa vendarle zaradi narave teh elementov moramo vedno ponovno opozoriti, da so enostavno elementi, ki bi jih bilo mogoče načrtovati in uvrstiti v redne proračunske postavke, če smem temu tako reči. ob enem je zaskrbljujoče vprašanje, da pristojna ministrstva niso ustrezno nadzirala javnih zavodov in skupaj z Vlado niso zagotovili, da bi najemnine od oddaje stvarnih premoženj države v najem prihodek proračuna države v najem prihodek proračuna države, zavedamo se, da je v zvezi s tem kar nekaj opravil, ki jih je potrebno storiti, moramo pa na to opozoriti.

Nadalje. V programu prodaje finančnega premoženja, ki je bil edini cilj doseganja prodaje čim višje kupnine, niso bile določene metode prodaje kot so predpisane z zakonom.

Nadalje. Velja izpostaviti, da z Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije 2017 in 2018 Vlada ni ravnala v skladu s tem predpisom, ker posrednim proračunskim uporabnikom niso bila pravočasno posredovana izhodišča za pripravo finančnih načrtov, kar je v praksi povzročilo nekaj težav tudi pri revizijah, ki smo jih izvajali, pa pri konkretnih posrednih proračunskih uporabnikih, na kar so nas posebej opozorili in to v praksi povzroča kar nekaj težav.

Nadalje. Izhodišča za pripravo finančnega načrta posrednega proračunskega uporabnika niso vključevala celotnega obsega sredstev, kar je tudi povzročilo nekaj težav, ob enem pa niso bila izdana soglasja k letnim poročilom srednjih šol, dijaških domov in višjih strokovnih šol. V nasprotju z Zakonom o financiranju občin občinam niso bili pravočasno posredovani podatki o deležih za sofinanciranje njihovih investicij, na kar občina opozarja že kar nekaj let, ravno tako z Zakonom o organizaciji financiranje vzgoje in izobraževanja niso bila predpisana merila za vrednotenje materialnih stroškov, zakonom o gimnazijah recimo niso bili določeni podrobnejši pogoji v zvezi z obsegom financiranja načinom izobraževanja tujcev, zakonom o vodah Vlada ni pravočasno izdala uredbe o rabi termalne vode, kar ima seveda lahko javnofinančne posledice. Zakonom o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje ni zahtevalo odvajanja dela amortizacijo tistih zdravstvenih zavodov, katerih ocenjena vrednost investicijske dokumentacije pri javnem zdravstvenem zavodu je bila posamično ali pa skupaj manjša od 500 tisoč evrov. Nadalje. Zakonom o javnih skladih v sklepu Vlade ni razvidno, da se premoženje, ki ga bo prenesla država Slovenija na Stanovanjski sklad Republike Slovenije vplačuje kot namensko premoženje v kapital tega javnega sklada, podobno velja tudi za uredbo o stvarnem premoženju države in lokalnih skupnosti. Naj na zadnje še opozorim na razkritje, ki je vsebovano tako pri pravilnosti, pa tudi ukvarjali smo se glede splošnega dela proračuna, namreč pri preoblikovanju zavoda Kobilarne Lipica v gospodarstvu v družbo, po našem mnenju niso bile spoštovane vse določbe Zakona o Kobilarni Lipica, namreč na ministrstvo ni bilo preneseno vse nepremično premoženje, gre za parcele tega zavoda, ob enem pa so bile rezerve izplačanega presežka oblikovane brez ustrezne pravne podlage. Računsko sodišče je zahtevalo odziv na poročila, vseh odzivnih poročil v tem trenutku nismo prejeli tudi zaradi tega, ker rok za njihovo podajo še ni potekel, kot po navadi in kot zahteva zakon bo Računsko sodišče pripravilo porevizijsko poročilo v katerem se bomo do posameznih zahtev v odzivnih poročilih tudi opredelili. Še enkrat naj opozorim, da Računsko sodišče predlaga popravek revizorja glede prej omenjenih zadev, v tem primeru v kolikor bi do popravka prišlo bi tudi lahko podali pozitivno mnenje na splošen del proračuna Republike Slovenije. Hvala lepa.