Spoštovani, hvala lepa za besedo.

Pred vami je Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2018, ki ga je Vlada z dokončnim poročilom Računskega sodišča ter pojasnili za neupoštevanje posameznih predlogov popravkov revizorja, predložila Državnemu zboru v sprejem. Zaključni račun je standardiziran dokument, ki vsebuje opredelitev makroekonomskih izhodišč, poročilo o realizaciji prejemkov in izdatkov državnega proračuna, informacijo o proračunskem presežku in zadolževanju proračuna, z obrazložitvijo pomembnejših odstopanj med sprejetimi in realiziranimi prejemki in izdatki. Poleg obrazložitev splošnega in posebnega dela, Predlog zaključnega računa zajema še klasične sestavine, to so izvajanje načrta razvojnih programov, podatki iz bilance stanja, ter poročilo o upravljanju denarnih sredstev enotnega zakladniškega računa in posebne tabelarne priloge. Pojasnila so podana s primerjavo na spremembe proračuna za leto 2018, to je bil zadnji sprejeti oziroma edini sprejeti proračun za leto 2018.

Naj predstavim nekaj ključnih podatkov, ki jih vsebuje predlog zaključnega računa. V preteklem letu se je v državni proračun nateklo 8,2 milijardi davčnih prihodkov, 867 milijonov nedavčnih prihodkov, 84 milijonov kapitalskih prihodkov in 794 milijonov prejetih sredstev iz EU. Prihodki so bili realizirani v višini, natančno 10 milijard evrov, kar predstavlja 103 % načrtovanih prihodkov. Iz naslova dohodnine je bila zbrana milijarda 280 milijonov, to je 11 % več od načrtovanega in je posledica višje rasti mase plač od napovedi, ter ugodnih razmer na trgu dela, medtem ko so ostali viri dohodnine odraz splošno ugodne gospodarske klime v letu 2018. 4,2 % višji prihodki iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, so posledica dobrega poslovanja podjetij. Prihodki iz naslova DDV so znašali 3 milijarde 756 milijonov oziroma 4 % več načrtovanega.

Zbrali smo tudi milijardo 559 milijonov trošarin, kar je 31 milijonov manj, kot smo načrtovali. Ključna postavka so bili nedavčni prihodki, načrtovani v višini 584 milijonov, realizirani pa v višini 867 milijonov oziroma 50 % več, kot je bilo predvideno, država je bila namreč ob koncu letu udeležena na dobičkih in dividendah ter presežku prihodkov nad odhodki v praktično dvojnem znesku od predvidenega, razlog je bila predvsem super dividenda NLB, v višini 260 milijonov evrov.

Večje odstopanje na prihodkovni strani so prejeta sredstva iz EU in drugih držav. Realizacija je znašala 794 milijonov prihodkov, kar pomeni 72 % načrtovanih, kar je bolje pač, kot v preteklih letih. Največji razkorak ostaja na področju kohezijske politike. Izvajanje kohezijske politike v tekočem programskem obdobju zaostaja za predvidenim iz vrste razlogov, kot jih vedno sproti navajamo, to je, pozen sprejem normativnih podlag, velik obseg normativnega okvirja in novosti v sistemu na področju celostnih teritorialnih naložb, lokalnega razvoja, finančnih instrumentov, priprave predhodnih pogojenosti in tako dalje. A podatki o potrjenih projektih, dodeljenih sredstvih in sklenjenih pogodbah potrjujejo, da izvajaje evropske kohezijske politike le prihaja v fazo dejanske izvedbe na terenu.

Prejeta sredstva iz proračuna EU iz naslova kmetijske in ribiške politike so bila realizirana v višini 255 milijonov evrov oziroma 91 % načrtovanih. Na odhodkovni strani smo porabili 9 milijard 463 milijonov. To je 162 milijonov oziroma 2 % manj od načrtovanega. Največji delež so drugi tekoči domači transferi – 3 milijarde 225 milijonov oziroma 94 % načrtovanega. V okviru tega namena gre največ za tekoče transfere v javne zavode – milijarda 917 milijonov, od česar gre milijarda in pol javnim zavodom s področja izobraževanja, znanosti in športa.

Druga velika postavka so tekoči transferi v sklade socialnega zavarovanja – milijarda 144 milijonov evrov, od tega v ZPIZ milijarda 45 milijonov za uravnoteženje pokojninske blagajne in v zdravstveno blagajno, transfer v ZZZS je znašal 100 milijonov evrov. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo namenili milijardo 303 milijone, kar je bilo 10 % več od načrtovanega, od tega največ za družinske prejemke in starševska nadomestila 531 milijonov, za zagotavljanje socialne varnosti 305 milijonov in za nezaposlene 160 milijonov.

Stroški dela neposrednih proračunskih uporabnikov so znašali milijardo 226 milijonov, kar je 4 in pol odstoten porast, glede na leto 2017. Izdatki za blago in storitve so znašali 785 milijonov oziroma za odstotek več od načrtov, obresti smo plačali v višini 861 milijonov, v skladu z načrti. Investicijski odhodki – 483 milijonov evrov oziroma 86 % načrtovanih. V primerjavi z letom poprej, je poraba višja za 112 milijonov, glavni razlog je bilo pa hitrejše izvajanje projektov, za katere so bili že v preteklosti izvedeni postopki javnega naročanja. Po programski strukturi so tri četrtine teh odhodkov namenjene za cestni in železniški promet in infrastrukturo. Glede na vir financiranja, je slaba polovica namenskih sredstev, tretjina so integralna sredstva, 100 milijonov pa predstavljajo EU sredstva s slovensko udeležbo.

Investicijski transferi so znašali 338 milijonov evrov oziroma 88 % načrtovanih, od tega je bilo na primer, občinam izplačanih 130 milijonov evrov, kar je za 37 milijonov več kot leto prej. Poraba sredstev ni sledila načrtom in realizacija ob koncu leta je bila 56 odstotna, ključni razlog je pa počasnejše izvajanje projektov občin, na področju ravnanja z odpadnimi vodami.

Državni proračun je tako v preteklem letu izkazal presežek, presežek v višini 1,2 % BDP oziroma, če želite, v znesku, 537 milijonov evrov in je z naskokom najvišji presežek, kot je bil pač kadarkoli zabeležen v državnem proračunu. V odnosu do EU smo dosegli neto proračunski presežek, v višini 360 milijonov evrov.

Če se na hitro še obrnem na B bilanco, torej prejemki računa finančnih in terjatev in naložb, so znašali 679 milijonov evrov. Glavnina so prejemki iz naslova prodaje delnic NLB. V tem računu je bilo realiziranih 299 milijonov izdatkov, kar je dobra polovica samo načrtovanega in sicer, in sicer 101 milijon posojil je dala Republika Slovenija, 16 milijonov je namenjenih spodbujanju podjetništva na problemskih območjih z instrumentom mikro kreditiranja, ki ga je izvajal Javni sklad za podjetništvo. In v izvajanju ugodnih kreditov za investicije, ki jih je izvajal Javni sklad za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Dana posojila občinam so znašala 20 milijonov evrov oziroma 61 odstotkov načrtovanega, plačila zapadlih poroštev 62 milijonov, to je predvsem poplačilo starega deviznega varčevanja. Republika Slovenija je pa namenila tudi 196 milijonov za povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb.

Še C bilanca. V C bilanci so odplačila glavnic posojil znašala 2 milijardi 443 milijonov evrov, kar je bilo približno 95 odstotkov načrtovanega. In dolg državnega proračuna je na 31. 12. 2018 znašal 29,18 milijarde evrov oziroma 63,5 odstotkov bruto domačega proizvoda in se je v preteklem koledarskem letu povišal za 400 milijonov evrov.

Sestavni del zaključnega računa je tudi zbirna bilanca stanja, ki izkazuje sredstva in njihove vire v višini 33 milijard 264 milijonov evrov, to je 4,5 odstotke več kot v letu 2017. Glavne premoženjske oblike so 12,4 milijarde so finančne naložbe, 5,9 so nepremičnine, 5,1 milijarde so denarna sredstva in 2,9 milijarde so terjatve za sredstva dana v upravljanje.

Računsko sodišče je kot že nekaj zadnjih let o predlogu zaključnega računa podalo mnenje s pridržkom. Za revizijo zbirne bilance stanja pa ni podalo mnenja. Glede ugotovljenih nepravilnosti v revizijskem poročilu za zaključni račun bi rada poudarila, da je v splošnem delu edina ugotovljena napaka pri izkazovanju prejemkov in izdatkov v računu finančnih terjatev in naložb, torej tako imenovana B bilanca, in sicer za 16 milijonov, kar je glede na celotno bilanco, če pogledamo cel zaključni račun bilance A, B in C znaša 0,13 odstotka. Se pravi, če pogledamo tukaj A bilanco, vseh 10 milijard prihodkov je napake 0, vseh 9 milijard 463 milijonov je napake 0, se pravi, A bilanca je 100 procentno pravilna po mnenju Računskega sodišča. V B bilanci je to ena vrstica, eno posojilo, ki je teh 16 milijonov, s katerimi se z Računskim sodiščem že vsa zadnja leta ne strinjamo kakšen je njen dejanski pravi namen, da tako rečem, se pravi teh 16 milijonov je problematičnih oziroma jih Računsko sodišče izrazi kot napako in potem v bilanci C, v računu financiranja tudi te 2,7 milijard zadolževanja, 2,4 milijarde odplačil dolga je napaka 0. Tako da v bistvu, če se pogleda celoten zaključni račun v teh 13 milijardah in toliko je v bistvu, da rečem, je pravilno izkazano 99,9 odstotkov vseh transakcij in Računsko sodišče nam je pač dalo na to mnenje s pridržkom, kar pač moram priznati, da smo malo razočarani. To je za splošni del.

Drugi del, ki ga nadzira oziroma revidira Računsko sodišče, je pravilnost izvršitve proračuna. Ta se na nanaša tako na vladne proračunske uporabnike, kot na enega nevladnega, so pogledali Zagovornika načela enakosti. In v tem delu, torej pri izvrševanju proračuna Računsko sodišče ugotavlja, da proračunski uporabniki niso poslovali v skladu s 24 različnimi predpisi in pravnimi akti, ampak tukaj gre za na pake, kot so na primer: niso bila pravočasno posredovana izhodišča, niso bili pravočasno posredovani podatki, odločbe so bile prepozno izdane in podobno. Tako da že samo Računsko sodišče na koncu ugotavlja, da so Vlada Republike Slovenije oziroma proračunski uporabniki in Zagovornik načela enakosti v vseh pomembnih pogledih poslovali v skladu s predpisi. Pri reviziji zbirne bilance stanje je pa tudi v letošnjem letu Računsko sodišče ugotovilo, da ne more podati mnenja. Osnovo za zavrnitev predstavljajo osnovna sredstva in terjatve za sredstva dana v upravljanje. Na obeh področjih so bili že na podlagi preteklih revizij pripravljeni načrti aktivnosti, ki se redno izvajajo. Roki za njih se iztečejo v letu 2021. In te načrte aktivnosti je potrdilo tudi Računsko sodišče kot zadovoljiv popravljalni ukrep. V skladu z načrtom aktivnosti so se, recimo samo primeroma da povem, investicije v teku zmanjšale iz milijarde 400 na 790 milijonov evrov. Kar pomeni, da se je zaključilo čez 400 investicij.

Zemljiško knjižni vpisi na nepremičninah, to je bil eden od razlogov, ki jih je tudi Računsko sodišče navajalo, da ne more izdati mnenja, so urejeni v 95 odstotkih. Potem za uskladitev terjatev za sredstva dana v upravljanje, je bilo v letu 2018 tudi izvedenih več aktivnostih, ki jih je v bistvu tudi Računsko sodišče pripoznalo in tudi navedlo v revizijskem poročilu. Tako da glede na vse, tudi na to, da v letošnjem revizijskem poročilu dodatni popravljalni ukrepi niso zahtevani, mislim, da to kaže, da se stanje ureja in da ni kritično oziroma da, kot mi razumemo, se zadeve konstantno izboljšujejo. Toliko za uvod. Za nadaljnja vprašanja pa sem na razpolago. Hvala.