Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ostali gostje.

Revizija računskega sodišča v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2018 in tudi odzivi s terena nas zavezujejo k ukrepanju na področju skrbi za starejše. Poročilo vsebuje vrsto ugotovitev. Skupna značilnost ugotovitev pa je, da vlada v revidiranem obdobju temu področju ni namenila ustrezne pozornosti.

Izzive in težave, ki so nastali v tem obdobju, bomo naslovili in začeli reševati sistemsko. Na osnovi poročila je ministrstvo začelo izvajati prve aktivnosti. Tako smo že imenovali prve delovne skupine, ki bodo pripravile usmeritve za nadaljnje ukrepe. Javne domove za ostarele smo že seznanili s prvimi ukrepi, ki jih pripravljamo. Hkrati pa smo z Ministrstvom za zdravje v stalnem kontaktu in aktivno sodelujemo pri pripravi predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je po navedbah ministra za zdravje med prioritetami.

Vlada se zaveda, da je treba sistem skrbi za starejše in pomoči potrebno nadgraditi in izboljšati. Na področju pomoči starejšim moramo izboljšati dostopnost storitev, kar lahko učinkovito zagotovimo le z oblikovanjem novega stebra socialne varnosti v obliki dolgotrajne oskrbe.

Ugotovitve računskega sodišča so obsežne, zato bo za pripravo odziva potrebno temeljito preveriti in spremeniti vrsto dosedanjih postopkov in pristopov, predvsem pa tudi preveriti nekatere obstoječe konceptualne rešitve, kot je na primer podeljevanje koncesij. Potrebno je poudariti, da vseh rešitev ne moremo pričakovati čez noč. Treba jih je pripraviti premišljeno in na sistemski ravni, ne zgolj s hipnimi ukrepi.

Zavedamo se težav s kadri, ki je tudi ena izmed točk, ki jo moramo naslavljati v prihodnje. S temi izzivi se srečuje celotna Evropa, ne zgolj Slovenija. Pogosto so tudi to manj neatraktivna, slabše plačana delovna mesta. Tako tudi mednarodne študije navajajo, da posamezne države, kot so Norveška, Francija, zaznavajo v tem sektorju visoko stopnjo absentizma, kratkoročnih zaposlitev, hkrati pa povečano število uporabnikov ob enakem številu in vse večji obremenjenosti zaposlenih. Dvig plač, ki seveda je potreben in se mu ne bomo mogli izogniti, pa prinaša tudi višje stroške oskrbe in posledično dodatni finančni pritisk, ki ga že danes ne zmorejo vsi.

Neustreznosti, ki jih navaja revizijsko poročilo, se nanašajo tako na nenatančno določanje ciljev, ukrepov, nosilcev ukrepov, rokov ter potrebnost sredstev za izvedbo ukrepov. Pripombe se nanašajo tudi na neenako obravnavo uporabnikov domovih za starejše, tako z vidika kriterijev za sprejem in standardov oskrbe. Prav tako se pripombe nanašajo na problematiko zaračunavanja cen v domovih za starejše, posebej z vidika višjih cen v koncesijskih domovih za zaračunavanje stroškov financiranja.

V povezavi različnim obračunavanjem stroškov, kar v svojem poročilu naslavlja računsko sodišče, bomo na ministrstvu skupaj s skupnostjo socialnih zavodov pripravili podrobnejše standarde za izvajanje posameznih vrst oskrbe. Podrobnejše standarde želimo poenotiti za vse domove za starejše. Ob tem moramo preveriti tudi ustreznost meril, saj se je v zadnjem obdobju struktura in hkrati potrebe stanovalcev domov močno spremenile. S sprejetim poenotenjem podrobnejši standardi izvajalcev pa bodo podlaga za oblikovanje smernic glede dovoljenega zaračunavanja dodatnih storitev.

Nasloviti pa moramo tudi vprašanje primerljivosti domov, ne zgolj na osnovi cen posameznih storitev, ki so seveda različne zaradi mnogih dejavnikov, kot je starost doma, kategorija oskrbe, struktura zaposlenih, temveč tudi glede standardov kakovosti, s pomočjo katerih bomo lahko primerjali kvaliteto dela posameznih domov.

Računsko sodišče je ministrstvu naložilo, da v roku 90 dni predloži odzivno poročilo z izkazom popravljenih ukrepov. Seveda vsega, kar kot družba nismo uspeli urediti v 10 letih, ne moremo urediti čez noč. Smo pa zavezani, da pripravimo rešitve za obstoječe težave in izzive dolgožive družbe. Ministrstvo je tako že imenovalo delovne skupine za pripravo odzivnega poročila, ki se bodo po področjih lotile svojih nalog. In sicer: delovna skupina na temo pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno-varstvenih storitev, delovna skupina na temo pravilnika o standardih in normativih socialno-varstvenih storitev, delovna skupina na temo pravilnika o koncesijah, delovna skupina na temo pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva ter delovna skupina na temo pravilnika o opravljanju storitev na podlagi dovoljenja za delo in vpis v register.

Prav tako se je ministrstvo že lotilo prvih ukrepov. Tako smo že začeli s projekti na področju skupnostnih storitev, kjer nameravamo v prihodnje angažirati preko 40 milijonov kohezijskih sredstev. Na ta način bomo lahko sprostili pritisk na povpraševanje po institucionalnih oblikah storitev, predvsem v delu, kjer starejši, ki v pretežni meri še lahko skrbijo zase, torej oskrba 1, odhajajo v domove zaradi osamljenosti in manj zaradi potrebe po 24 urni oskrbi. Glede ukrepov bi želela poudariti, da pri tem sledimo ciljem Evropa 2020 in uredbam na evropski ravni, iz katerih izhaja, da sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020 ni upravičeno uporabljati za vlaganje v institucionalno varstvo, temveč le v zdravstveno in socialno infrastrukturo, ki prispeva k razvoju na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, zmanjšanju neskladnosti pri zdravstvenem statusu, spodbujanju socialne vključenosti, z lažjim dostopom do družbenih, kulturnih in rekreacijskih storitev ter prehod iz institucionalnih storitev na skupnostne oblike storitev.

Pri vprašanju podeljevanja koncesij in z njimi povezanimi stroški financiranja bomo prav tako preučili in iskali optimalne rešitve. Seveda ob zavedanju, da moramo upoštevati vsa obstoječa koncesijska razmerja in pogoje, pod katerimi so bile koncesije že podeljene, da ne bi povzročili odpovedi pogodb in s tem prizadeli uporabnike ter porušili trenutnega sistema institucionalnega varstva. Za dolgoročno finančno vzdržnost sistema pa bo potrebno tudi že omenjene spremembe zakonodaje, tako Zakona o dolgotrajni oskrbi kot tudi Zakona o socialnem varstvu. Verjamem, da bodo vsi navedeni ukrepi lahko pripomogli k izboljšanju stanja na področju oskrbe starejših.

Hvala.