Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav. Pozdrav tudi predstavnikom družbe Impol.

Dejstvo je in vsi se tega zavedamo, da je urejanje in sodobna infrastruktura tako cestna, kot tudi železniška pravzaprav temelj gospodarskega razvoja. Želim poudariti, da je bil v zadnjih desetih letih na področju cestne in železniške infrastrukture narejen velik korak naprej. Bil bi še večji, če vmes ne prišlo tudi do gospodarske krize, ki je investicije v infrastrukturo žal dobesedno ustavila. Tako na primer na cestah ni bilo čisto nobenih novih investicij. Tudi vzdrževanje ni bilo na zahtevanem nivoju. Kljub temu, pa se promet ni ustavil in nastajale so zaradi tega seveda še večje poškodbe na infrastrukturi, ki jih sedaj zato saniramo dlje časa in pa z veliko večjimi stroški.

Da je infrastruktura in pa vlaganje v infrastrukturo pomemben multiplikator za gospodarsko rast je bilo nenazadnje z izračuni dokazano v letu 2017 na tretji razvojni osi na severnem delu, kjer je bilo za potrebe upravičenosti investicije prvič v Sloveniji izdelana študija širših ekonomskih učinkov te investicije. V okviru ocenjevanja širših ekonomskih učinkov so bili dolgoročni ekonomski učinki, ki vključujejo širše ekonomske koristi, izgradnje prometne infrastrukture in izhajajo iz koristi, ki nastajajo z uporabo prometne infrastrukture s strani gospodarskih subjektov. Ocenjen je bil dodaten rezultat, ki bi ga proizvedli poslovni subjekti v Sloveniji, če bi razpolagali z boljšo prometno infrastrukturo oziroma bi bil zgrajen severni del tretje razvojne osi, ki bi bolje povezal predvsem gospodarske subjekte Koroške regije z ostalo Slovenijo. Ocenjena vrednost teh ekonomskih učinkov investicije je znotraj intervala med 30 in 50 milijoni evrov na leto. Je pa bil, kot sem omenila to prvi dejanski ovrednoten vpliv nove cestne povezave na gospodarstvo.

Glede izračunavanja mulitiplikativnih učinkov infrastrukture na gospodarsko rast je potrebno poudariti, da moramo tako na MZI, na Darsu in pa tudi na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo izhajati iz veljavne zakonodaje s področja priprave ustrezne investicijske dokumentacije in pa iz šestega odstavka 18. člena Zakona o cestah, ki pa določa, bom kar prebrala: za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist se investicijska dokumentacija ne izdeluje razen dokumenta o identifikaciji investicijskega projekta in poročila o izvajanju investicije. To na kratko pomeni, da veljavna zakonodaja ne predvideva izračuna multiplikativnih učinkov infrastrukture na gospodarsko rast. Investicija torej temelji na določeni investicijski dokumentaciji, kjer in pa takrat ko je ta potrebna.

Potrjevanje investicije temelji na pozitivni neto sedanji vrednosti projekta in na ekonomski stopnji donosnosti projekta, ki dejansko izražata ekonomsko upravičenost določene investicije. Pr izdelavi investicijskega programa se izdeluje ekonomska analiza pri kateri se upoštevajo ekonomski stroški in pa koristi v družbi, skrajšanje potovalnega časa, zmanjšanje zastojev, zmanjšanje obremenjenosti okolja s hrupom, s plini in tako dalje. V takšno analizo niso vključeni konkretni gospodarski subjekti, kar pa izračunavanje multiplikativnih učinkov infrastrukture, kar predlagatelj pravzaprav predlaga na gospodarsko rast pa zahteva. Na MZI zaradi vsega navedenega, zaradi teh dejstev, ki se jih pravkar navedla ne razpolagamo s podatki, ki so zahtevani v predlogu sklepov današnje seje. Ne glede na to, da se multiplikativni izračuni ne izdelujejo pa obstajajo vrsta kriterijev, na primer iz strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji in resolucije o nacionalnem programu, po katerem se projekti razvrščajo in te so stanje infrastrukture, obseg prometa, značilnosti prometa, pome infrastrukture v prostoru z vidika dostopnosti in povezovanja ob upoštevanju enakomerne geografske porazdelitve v celotni Sloveniji in pa u upoštevanjem prometno gravitacijskih področij strategije. Potem na stanje prometne varnosti in pa ekonomska upravičenost projektov.

Pri razvrščanju teh projektov si pomagamo z multikriterijsko analizo s katero oceno investicij zajamemo tako številčno kot tudi opisno opredeljene učinke obravnavanih projektov, ki predstavljajo kriterije vrednotenja. Multikriterijska analiza omogoča oceno projektov glede na postavljene cilje, za katere morajo biti na razpolago merljivi in pa uravnoteženi kriteriji. Rezultat kombinacije različnih meril je enotna ocena različnih ciljev projekta na podlagi katere lahko razvrstimo predloge projektov. To pojasnjujem zaradi večkrat postavljenega vprašanja na kakšen način se pravzaprav projekti umeščajo v naše plane.

Značilnosti multikriterijskega odločanja oziroma značilnost tega multikriterijskega odločanja je torej ta, da hkrati spremljamo in ocenjujemo več kot le eno lastnost projektov. Pri tem za vsakega od parametrov določimo pogoje oziroma kriterije, ki jim mora projekt ustrezati. Tako se s to omenjeno metodo določijo kriteriji oziroma kazalniki, ki so vključeni v vrednotenje točkovanja vsakega projekta oziroma programa ali vsake posamezne variante v nekem določenem projektu, uteži za posamezne kriterije in pa način za izračun skupne ocene. Kot primer naj naveden samo nekaj kriterijev, ki se uporabljajo pri vrednotenju projektov cestne infrastrukture. Tu gledamo na družbeno ekonomsko učinkovitost, na pomen ceste, na kategorijo ceste, na prostorski pomen. Gledamo na dostopnost, na povprečni letni dnevni promet, PLDP, mogoče bolj kot znan tehnično prioriteto, se pravi na stanje vozišča, na prometno varnost in pa seveda tudi na vrednost investicije.

Konkretno pri rekonstrukcijah, če se dotaknemo še rekonstrukcij ne zgolj novogradenj, pa sledimo naslednjim kazalnikom, kazalniku učinkovitosti ukrepa, kazalniku pomena ceste, prostorskega pomena, stanja vozišča oziroma tehnična prioriteta se imenuje ta kazalnik, potem kazalnik dostopnosti in pa na zadnje ne najmanj pomemben kazalnik prometne varnosti.

Pri obvoznicah in novogradnjah, pa so projekti razvrščeni po kazalniku družbeno ekonomske upravičenosti, se pravi, da gledamo razmerje stroškov in pa koristi. Upoštevani oziroma izračuni so narejeni po posebnem programu s katerim vas zdaj ne bi obremenjevala pa šla v podrobnosti. Naj še omenim, da je direkcija v finančni perspektivi med leti 2007 in 2013 izvedla 33 pomembnih cestnih projektov, ki so bili sofinancirani tudi s strani EU in pa potrjeni po kriterijih črpanja EU sredstev. Naj omenim najbolj pomembne, recimo obvoznica Radlje ob Dravi, obvoznica Škofja Loka, Ilirska Bistrica, Krško, rekonstrukcija oziroma posodobitve na odsekih Bača-Dolenja Trebuša-Želin, Rogaška Slatin, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli, Kranjska gora, Jesenice in pa še ve teh projektov, ki jih lahko potem v nadaljevanju tudi bolj konkretno pogledamo, če bo boste želeli. To so bili projekti v skupni vrednosti nekje okrog 250 milijonov evrov.

Naj se dotaknem še železniške infrastrukture. V letih 2015-2018 je država vložila približno milijardo evrov, uvedli smo sistem IRTMS, ETCS, z uvedbo sistema GSMR naj omenim rekonstrukcije na progi, elektrifikacije, modernizacije, nadgradnje železniške proge, ukinjanje nivojskih prehodov, izgradnja nadvozov, podvozov in tako naprej in tako naprej. Prav tako, če boste želeli v nadaljevanju lahko podrobneje pogledamo te projekte.

Enako, Dars je s projekti izgradnje cest, na primer na zadnje je bila zgrajena povezava Draženci Gruškovje in pa z uvajanjem sodobnih tehnologij vodenja prometa in novim cestninskim sistemom za tovorna vozila v zadnjem obdobju prav tako bistveno pripeval k večji pretočnosti in posledično tudi k pomembnemu vplivu na gospodarstvo.

Poleg novih cestnih odsekov gre predvsem izpostaviti pomembno vlogo vzpostavitve elektronskega cestninskega sistema za gospodarstvo, saj se je zmanjšala poraba goriva, povečala se je pretočnost, skrajšali so se potovalni časi, odpravila so se ozka grla na cestnem omrežju, pozitivni rezultati pa se kažejo tudi na okolijskem področju, na področju zmanjšanja hrupa in pa trdnih delcev v zraku.

V letu 2020 pa naj izpostavim samo še, da bo direkcija glede na razpoložljiva sredstva dela nadaljevala na 105 odprtih cestnih projektih in pa na 10 železniških projektih. Tudi na področju delovanja Dars pričakujemo, da se bo pričelo, upamo da z gradnjo druge cevi karavanškega predora, da se bo pričela gradnja na severu in na jugu na tretji razvojni osi in da se bo nadaljevalo z dograjevanjem sistema, ki bo omogočil dinamično vodenje prometa in pa posledično se bodo zaradi tega zmanjševali zastoji na slovenskem avtocestnem križu.

Če zaključim. Investicije v prometno infrastrukturo seveda dokazano vplivajo na gospodarsko rast, so pomemben multiplikator za gospodarsko rast, je pa vsem nam verjetno jasno, da je obseg vpliva odvisen predvsem od razpoložljivih sredstev, od sredstev, ki jih namenjamo v posodabljanje in v novogradnje na področju prometne infrastrukture in da več kot bomo namenili teh sredstev v novogradnje in v obnove, večji bo ta multiplikator.

Zelo na kratko še, kar se tiče projekta Impol. Govorimo o dveh fazah. Omejila se bom samo na prvo fazo. Prva faza se deli na dve etapi. Prva etapa je že izgrajena, in sicer sta k prvi etapi, k izdelavi prve etape pristopili tako občina, kot Impol. Za drugo etapo pa smo zadolženi na direkciji. Gre za približno 1,7 kilometra ceste. Smo v fazi, ko je bil sporazum poslan na Impol, pa mislim, da smo danes prejeli že tudi pozitivno mnenje k temu sporazumu, da se strinjate z vsebino sporazuma. Pridobljena je tudi večina vseh potrebnih zemljišč, odkupi manjkajočih zemljišč in urejanje služnosti na zemljiščih so v zadnji fazi, so v sklepni fazi. Izdelana je in potrjena je tudi predinvesticijska zasnova, prav tako je izdelan in pred približno 14 dnevi je bil potrjen investicijski program za to drugo fazo. Izdela je bil torej, kot sem že prej na začetku omenila, sofinancerki sporazum, če se ne motim, čakamo samo še občino, da se opredeli do tega sporazuma oziroma ga lahko v prihodnjem tednu realiziramo.

V pripravi je vloga za gradbeno dovoljenje, za katero predvidevamo, da bo poslana na upravno enoto nekje konec oktobra ali v začetku novembra bi prosila kolega Tomaža Willenparta, da še podrobneje predstavi ta projekte. Hvala.