Govor

Slađana Ješić

Hvala za besedo, gospod predsednik. Lepo pozdravljeni.

Zakonodajno-pravna služba je v skladu s poslovniško določenimi nalogami preučila predlog zakona in pripravila pisno mnenje. Predlog zakona je pravzaprav posledica odločitve višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je razsodilo, da se pravica do dodatka za nego otroka po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter pravica do dodatka za pomoč in postrežbo po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po veljavnih zakonih nista izključevali.

Tako, da je namen predloga zakona, da se posledice odločitve v konkretnem sodnem primeru razširijo na najširši krog upravičencev - to so pa povračilo neizplačanega dodatka in povrnitev stroškov sodnega postopka. Poudarila bi, da smo pri izdelavi mnenja upoštevali pravno naravo predloga zakona s katerim se določena vprašanja, ki so sicer sistemsko urejena s posamezno področno zakonodajo, začasno urejajo drugače, kar pomeni, da se bodo materialne določbe predloga zakona s potekom časa izčrpale.

V mnenju podane pripombe so bile pretežno zakonodajno-tehnične narave in lahko ugotovimo, da so bile z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin v veliki večini ustrezno upoštevane. Danes je bila vložena tudi sprememba amandmaja k 4. členu predloga zakona, ki v bistvu pomeni, da se beseda »sodba« v določbi drugega odstavka 4. člena zakona, nadomesti z besedama »sodni odločbi«, kar v bistvu zaobseže še večji krog upravičencev, ki so upravičeni do povrnitve stroškov sodnega postopka, kajti pod pojmom sodna odločba razumemo tudi sklepe s katerimi se procesno zaključijo sodni postopki in se ne odloča meritorno.

Smo pa v mnenju predlagatelja pozvali k razjasnitvi določenih vprašanj. Eno izmed pomembnih, zelo pomembnih vprašanj, ki ni bilo pojasnjeno, je v bistvu vprašanje: ali so vsi upravičenci, ki so bili primorani izbrati enega izmed obeh dodatkov, izbrali dodatek za pomoč in postrežbo? Kajti s predlogom zakona se ureja izplačilo zgolj neizplačanega dodatka za nego otroka. In če niso vsi upravičenci izbrali tega dodatka, kako se ureja položaj tistih, ki so izbrali dodatek za nego otroka? In kako se torej za tiste ureja povračilo dodatka za pomoč in postrežbo? Torej to vprašanje je pomembno z ustavno-pravnega vidika 14. člena Ustave in načela enakosti pred zakonom, skladno s katerim je potrebno k obravnavi enakih položajev pristopati enako.

Hvala.