Hvala lepa, predsedujoča, za besedo. Predstavljeno poročilo, ki ga je pripravila medresorska delovna skupina za prejšnje leto je dokaj obsežno. S tehničnega vidika je sicer metodološko dobro zasnovano, vendar pa je zaradi obsežnosti in preobsežnosti zelo slabo pregledno. Predvsem zelo pogrešam poseben zbir podatkov o planiranih, porabljenih in nerazporejenih sredstev, ki so bila namenjena za to področje. V tako obsežnem gradivu si uporabnik težko ustvari eno finančno sliko, kljub temu, da je usmerjeno k vsebini izvajanja akcijskih načrtov, pa so v zaključku predlogi in pozivi Vladi in ostalim pristojnim organom k povečanju sredstev za določena področja oziroma projekte.

S poročilom in resolucijo sem se kar temeljito seznanila, vendar pa nisem zasledila utemeljenih argumentov za podporo ali pa nepodporo iz zaključka poročila. Vsekakor bi bilo v poročilu ali pa v prilogi zelo dobrodošel numerični ali grafični prikaz stanja finančnih sredstev, konkretnejši argumenti. Vsekakor bi bilo treba jasneje definirati oziroma predstaviti vir sredstev oziroma iz katerih proračunskih politik in postavk se dejansko financirajo vse te aktivnosti. Pri vsem tem se mi postavlja vprašanje koliko so vse te raziskave, ki so namenjene za aktivnosti v bodoče pri ohranjanju slovenskega jezika, dejansko uporabljene pri načrtovanju ukrepov za ohranjanje slovenščine zunaj meja Slovenije in kako so bile finančno podprte.

V praksi se namreč vse prevečkrat dogaja, to smo letos že velikokrat slišali, da naročamo raznorazne raziskave in projekte, ko pa so le-ti gotovi ostanejo v pisarnah in jih nihče več ne uporabi. Zato bi bilo včasih bolj racionalno za ta denar izpeljati konkretnejše akcije kot so nabava knjig, jezikovni tečaji, spodbujati raznorazna druženja, šolanje, študij v matični domovini, izmenjava študentov, dijakov, učencev, organizacija kulturnih dogodkov itd., kot pa da imamo denimo visoko leteče študije. Tako da namenimo ta sredstva za študije, ki pa v dejanski praksi nimajo nobenih pravih učinkov za jezikovno izobraževanje. Vsekakor pa, da me prepričate, da pa so te študije resnično pripomogle, pa to podpiram.

Hkrati me zanima koliko konkretnih rešitev s področja jezikovne opremljenosti je bilo digitalne, je bilo dejansko uvedene v realno življenje.

V zaključku avtorji poročila ugotavljajo, da se dejavnosti na področju jezikovnega izobraževanja večinoma izvajajo ali so pa samo v načrtu.

Dejavnosti na področju jezikovne opremljenosti pa kljub prizadevanjem pa še ni dovolj. Vladi Republike Slovenije zato predlagam naj poveča finančna sredstva, po eni strani predvsem za razvoj slovenščine v digitalnem okolju, pri čemer je ključna tudi uskladitev delovanja ministrstev in vladnih služb.

Mogoče sem kaj spregledala, vendar mislim, da bi moralo biti to področje dejansko bolj opremljeno z finančnimi podatki in kazalniki. S tem bi imeli večjo težo pri utemeljevanju, dodeljevanju proračunskih sredstev, za katere nas tudi prosite. O samih aktivnostih in kazalnikih, predvidenih učinkih in poročilih nosilcev ne bom razpravljala, ker je to področje dejansko presplošno in preobsežno za kvalitetno razpravo. Upam pa, da bo Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko v naslednjem obdobju jasneje definirala cilje, aktivnosti in metodologijo poročanja.

Kot je že kolega Bandelli izpostavil, imam tudi sama en predlog. Glede na to, da smo že sredina novembra, bi prosila, če je možen dogovor, da se sklep spremeni v delu z letnico, da se spremeni za leto 2020-2024. Hvala lepa.