Hvala lepa za besedo. Mogoče samo uvodoma. Državni zbor je julija 2013 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018, ki se je s preteklim letom iztekla in je to tudi sedaj zadnjo poročilo o izvajanju akcijskega načrta, ki je bil sprejet leta 2014. Na podlagi tega je Vlada ustanovila medresorsko delovno skupino za spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike Slovenije, ki je vsako leto, tako tudi letos na podlagi poročil pristojnih organov pripravila osnutek besedila priporočil in ga po redakciji potrdila, sprejela sklep in nato ga je ministrstvo kot resorno ministrstvo vložilo na Vlado in sedaj to obravnavamo v Državnem zboru.

Poročilo se začne z uvodom o stanju na jezikovno političnem področju v Republiki Sloveniji in ciljih slovenske jezikovne politike oziroma ugotovitve medresorske delovne skupine ob izvajanju ukrepov, ki je jezikovno politični strateški dokument v zadnjem obdobju. Sledi poročilo o realizaciji ukrepov po posameznih organih, in sicer z opisom izvedenih dejavnosti, navedbo uporabljenih finančnih sredstev v letu 2018. Konča pa se s priporočili Vladi za izboljšanje uresničevanja ciljev jezikovne politike.

Vsekakor je treba poudariti, da jezikovna politika oziroma uresničevanje ciljev nikakor ni končano, zato bo potrebno nadaljevanje. To priporoča tudi medresorska delovna skupina. Predlaga se večja finančna sredstva, predvsem za razvoj slovenščine v digitalnem okolju, za govorno opremljenost, boljšo Slovenščino v javnem sektorju, skratka mnogo priporočil je.

Če se omejimo na priporočila, ki zadevajo slovenščino v zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu. Tukaj je nekako šest ciljev: od spodbujanja optimatizacije učenja slovenščine za zamejske, zdomske in izseljenske otroke, spodbujanje optimatizacije poučevanja slovenščine, usposabljanje in izobraževanje učiteljev in pedagoških delavcev, ohranjanje in širjenje področij in priložnosti za rabo slovenščine, sprotno spremljanje jezikovno političnih situacij v zamejstvu, izseljenstvu in zdomstvu, promocija dvojezičnosti in omogočanje prostega pretoka študentov in profesorjev. Tukaj je bilo nosilcev oziroma izvajalcev več od MZIŠ?, od Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, univerz, Javne agencije za knjige, Ministrstva za kulturo, Urada za narodnosti in RTV Slovenije.

Če se omejim na to, kar je počelo Ministrstvo za kulturo. Ministrstvo za kulturo financira naloge splošnih knjižnic za podporo razvoja knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih vključno z boljšo dostopnostjo in spodbudami za branje knjižničnega gradiva v slovenskem jeziku. Namen financiranja pa je predvsem omogočili splošno dostopnost knjižničnega gradiva, informacij in storitev pripadnikov slovenske narodne skupnosti na obmejnem območju, razvijati bralno kulturo in povečati stopnjo bralne pismenosti v materinem jeziku med Slovenci v zamejstvu ter spodbujati uporabo knjižnic na obmejnem območju v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem.

Ministrstvo je za ta namen petim splošnim knjižnicam namenilo sredstva tudi v letu 2018. Gre za osrednjo knjižnico Srečka Vilharja v Kopru, goriško knjižnico Franceta Bevka v Novi Gorici, knjižnici Mirana Jarca Novo mesto, pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota ter koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika z Raven na Koroškem. K tem sredstvom je Ministrstvo za kulturo permanentno financira tudi nakup knjižničnega gradiva za potrebe Slovencev v zamejstvu. Tukaj smo v letu 2018 namenili 60.000 evrov. Prek javnih razpisov za sofinanciranje programskih vsebin medijev pa podpiramo medije pri ustvarjanju in razširjanju programskih vsebin, pomembnih med drugim tudi za Slovence po svetu in pripadnike slovenskih narodnostnih manjšin v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Zato je bilo v letu 2018 namenjenih okoli 134.000 evrov.

Tu bi zaključila. Zaenkrat pa potem predlagam razpravo in se bom kasneje še vključila. Hvala.