Hvala za besedo in lepo pozdravljeni, tudi z moje strani.

Kot je bilo že povedano, skladno z Energetskim zakonom, Agencija za energijo vsako leto v obravnavo Državnemu zbor pošlje 3 gradiva in sicer, v seznanitev, poročilo o delu agencije za preteklo leto in poročilo o stanju na področju energetike. Kar se tiče Poročila o delu Agencije za energijo v letu 2018, naj uvodoma poudarim, da smo opravili prav vse z programom dela za to leto zadane naloge, hkrati smo pri tem ravnali tudi stroškovno učinkovito, saj smo poslovno leto, torej smo leto zaključili z boljšim poslovnim izidom, kot smo ga načrtovali. Sicer pa naj izmed vseh rednih nalog, ki izvirajo iz pristojnosti agencije izpostavim tiste ključne, ki so zaznamovale leto 2018. V letu 2018 smo sprejeli dve metodologiji za določitev upravičenih stroškov in obračun omrežnine za področja oskrbe za električno energijo in zemeljskim plinom. Ob tem naj povem, da za naslednje regulativno obdobje, ki je začelo teči 1. januarja 2019 in traja do 31. 12. 2021 na področju oskrbe z električno energijo se znižujejo omrežnine, ki jo vplačujejo uporabniki sistema za distribucijski sistem za približno 5 odstotkov. Za prenosni sistem se za 0,65 odstotkov omrežnina zviša. Na področju oskrbe z zemeljskim plinom se na področju distribucije v povprečju v vseh občinah, kjer se izvaja gospodarska javna služba omrežnina znižuje medtem, ko se predvsem, zaradi padca tranzita omrežnina za prenosni sistem in sicer na mejnih točkah zvišuje za skoraj 2 odstotka, za izstopne točke znotraj Slovenije pa za 3,94 odstotka. Poleg te naloge smo v letu 2018 izvedli tudi dva javna poziva za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in v okviru teh dveh javnih pozivov je bilo v letu 2018 izbranih 134 projektov s skupno nazivno močjo 227 megavatov, naj pa ob tem poudarim, da vsi izbrani projekti oziroma investitorji, ki so bili v okviru teh javnih pozivov izbrani imajo tri leta oziroma za zahtevnejše projekte 5 let časa, da se ti projekti tudi dejansko izvedejo. Ob tem naj še izpostavim področje, za katerega je tudi zadolžena agencija to pa je ažurno objavljanje podatkov in skrb za konkurenčno delovanje trga za energijo. V tem delu je agencija v letu 2018 vzpostavila podatkovni portal e-monitor in zainteresirani javnosti tako na enem mestu omogočamo ažurne podatke oziroma dostop do številnih podatkov v energetskih trgih. Hkrati pa smo v letu 2018 tudi prvič objavili umestno poročilo o stanju na področju na veleprodajnem in maloprodajnem trgu z električno energijo. Poleg tega je ena izmed ključnih nalog oziroma zelo pomembnih nalog Agencije za energijo tudi vsakoletna objava poročila o stanju na področju energetike, ki ga prav tako obravnavamo pod to točko. Bom na kratko predstavila tiste ključne spremembe oziroma pomembne podatke, ki zaznamujejo stanje na področju trga z energijo.

Kar se tiče porabe z električno energijo se poraba električne energije že nekaj let konstantno zvišuje. V letu 2018 je bila skupna rast porabe v Sloveniji 0,4 odstotna. Delež porabe gospodinjskih odjemalcev ostaja že nekaj let v povprečju okoli 25 odstotkov in ob opazovanju korelacije z izogibanjem bruto družbenega produkta opažamo, da pri porabi gospodinjskih odjemalcev ta korelacija ne obstaja. Drugače pa je pri porabi v industriji. Tam namreč je, kar opazna korelacija med gibanjem bruto družbenega produkta in porabo v industriji, porabo električne energije v industriji, zato od leta 2009 torej po koncu finančne krize opažamo izrazitejšo rast porabe industrije. Skupna poraba električne energije v letu 2018 je bila 14,5 teravatnih ur in največji odjem električne energije predstavlja poslovni odjem na distribucijskem omrežju.

Kar se tiče pokritosti porabe z domačo proizvodnjo tako kot že nekaj let zaporedoma beležimo tudi v letu 2018 približno 84 odstotno pokritost domače porabe z domačo proizvodnjo. Naj ob tem poudarim, da to ne odraža potenciala domače proizvodnje, saj je pokritost porabe z domačo proizvodnjo odvisna tudi od tržnih in vremenskih razmer. Še posebej za poudariti leto 2014, kjer je bila izredno močna hidrologija smo imeli skoraj 100 odstotno pokritost domače porabe z domačo proizvodnjo.

Sicer pa, kar se tiče deležev virov proizvodnje ostaja tako kot že nekaj let približno tretjinska mešanica proizvodnih virov. In sicer smo v letu 2018 34 odstotkov električne energije proizvedli iz obnovljivih virov, 29 odstotkov iz fosilnih goriv in 37 odstotkov iz jedrskega goriva. V skupni porabi, v skupni proizvodnji električne energije pa proizvodne naprave, ki so v podporni shemi, prispevajo približno 7,5 % skupne proizvodnje.

Kar se tiče podporne sheme, ki se odvija od leta 2009 dalje, naj poudarim, da je najintenzivnejša rast te proizvodnje bila v obdobju od 2010 do 2012, takrat so bile tudi najugodnejše cene oziroma najvišje podpore, potem so se te podpore zniževale. Vmes je prišlo tudi do dveletnega obdobja, kjer dve leti nismo izvajali podporne sheme. Zdaj izvajamo sicer podporno shemo na podlagi konkurenčnih javnih pozivov, kjer pa imajo vsi investitorji še vedno čas, da izvedejo naprave, ki so bile v teh javnih pozivih izbrane. Tako v letu 2018 beležimo približno enako količino proizvodnih naprav, kot je bilo do leta 2015 v Sloveniji, in to je skupaj 3 tisoč 859 proizvodnih naprav, od tega 3 tisoč 400 naprav na obnovljive vire. Naj poudarim, da je v vseh javnih pozivih do sedaj, ki jih je agencija izvedla, bilo izbranih skupno 166 projektov in med njimi je 62 projektov vetrnih elektrarn, s skupno nazivno močjo 215 megavatov. Če bi bile vse te proizvodne naprave, ki so sedaj v podporni shemi, dejansko tudi izvedene v rokih, kot je to predvideno, bi lahko do leta 2020 proizvedli dodatnih 500 gigavatnih ur električne energije, do leta 2023 celo 730 gigavatnih ur, kar bi pomembno prispevalo k doseganju ciljev na področju obnovljivih virov energije v končni bruto rabi energije.

Kar se tiče javnih pozivov, naj poudarim samo še to, da se je izrazito pokazalo, da konkurenčni javni pozivi znižujejo ceno, še posebej se je to odrazilo pri sončnih elektrarnah, ne samo javni pozivi, prišlo je tudi do zniževanja cen zaradi tehnološkega razvoja, pa vendar določen del pri zniževanju cen je prispevala tudi konkurenca med investitorji.

Proizvajalcem električne energije, vključenim v podporno shemo, je bilo od leta 2010 dalje izplačanih skupaj že milijardo evrov sredstev, torej za te podpore, od tega v letu 2018 135 milijonov evrov, in skupno izmed vseh izplačanih podpor za proizvodnjo električne energije je 46 % podpor za proizvodnjo električne energije v sončnih elektrarnah.

Kar se tiče doseganja nacionalnih ciljev. Do leta 2020 je za Slovenijo cilj 25 % delež obnovljivih virov v rabi bruto končne energije. Za tem ciljem še vedno zaostajamo in ocena doseženega cilja za leto 2018 je 21,8 %, torej za približno 3 odstotne točke še vedno zaostajamo oziroma nekoliko več kot 3 odstotne točke zaostajamo za ciljem za leto 2020.

Kar se tiče stanja na trgu, lahko poudarim, da je spajanje trgov za naprej izvedeno že na vseh slovenskih mejah. V letu 2018 je bilo spajanje trgov izvedeno tudi na slovensko-hrvaški meji. To bo pomembno vplivalo na vse večjo konvergenco oziroma zbliževanje cen med področji. Sicer pa je, kot je splošno znano, trenutno trend rasti cen električne energije na veleprodajnih trgih. Končna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca pa se je v letu 2018 zvišala za 0,3 %, za povprečnega negospodinjskega odjemalca pa za 8,3 %. Kar se tiče strukture končne cene, ki jo plačujejo odjemalci za oskrbo z električno energijo, je ta končna cena še vedno sestavljena iz treh delov, približno tretjino odpade na vsakega, in sicer, en del se plača za omrežnino, ki pokriva stroške operaterjev, distribucije in prenosa električne energije. Drugi del predstavlja energija, tretji del pa predstavljajo stroški za davke, dajatve, trošarine in prispevke, pri čemer za povprečnega gospodinjskega odjemalca v končni ceni prispevek za obnovljive vire in učinkovito rabo energije predstavlja, odvisno od odjemne skupine, približno 13 oziroma 15 % končne cene. Kar se tiče oskrbe z zemeljskim plinom, naj poudarim, da imamo vzpostavljene dobre povezave prenosnega omrežja s sosednjimi državami. V bistvu je pa tik pred izvedbo oziroma je načrtovan tudi projekt povezave z Madžarsko, enako se dogaja tudi na področju oskrbe z električno energijo. Je pa treba poudariti na področju oskrbe z zemeljskim plinom, da v letu 2018 beležimo izrazit upad prenosa zemeljskega plina za tranzit, za prenos plina iz Avstrije čez Slovenijo v Hrvaško, Hrvaška se sedaj oskrbuje preko druge prenosne poti, in sicer preko Madžarske. Navedeno je zelo pomembno za slovenski trg, saj pomembno vpliva na stroške operaterjev oziroma na omrežnino, ki jo plačajo domači uporabniki v Sloveniji. Sicer pa beležimo na področju zemeljskega plina manj kot 1 % letni prirast novih odjemalcev, pri čemer največji delež, kar 88 %, porabe zemeljskega plina porabi industrija. Po daljšem obdobju padanja cen zemeljskega plina v letu 2018 beležimo dvig cene v vseh porabniških skupinah, predvsem izrazitejši dvig za industrijske odjemalce, kljub dvigu na področju oskrbe gospodinjskih odjemalcev, v primerjavi z Evropo ostajamo še vedno pod povprečjem, medtem ko na področju oskrbe industrijskih odjemalcev nekoliko nad povprečjem.

Kar se tiče oskrbe s toploto, ki jo prav tako kratko predstavimo v svojem poročilu, se oskrba s toploto izvaja v 101 distribucijskem sistemu v 66 občinah. 15 % delež pri proizvodnji toplote izvira iz obnovljivih virov. Kar se tiče cen oskrbe s toploto, so različne po vseh občinah, odvisno od energenta. Gre poudariti, da v letu 2018 beležimo dvig cene za oskrbo s toploto v skoraj vseh slovenskih občinah.

Na področju učinkovite rabe energije zavezanci za doseganje obveznih prihrankov tudi v letu 2018 presegajo obvezne prihranke energije.

Kar se tiče varstva pravic odjemalcev, naj poudarim, da agencija ažurno seznanja odjemalce z njihovimi pravicami v okviru skupne kontaktne točke, ki je na spletni strani agencije. Odjemalci imajo pravico do obveščenosti, pravico do nujne oskrbe, pravico do pritožbe pri dobaviteljih, kot tudi pravico do pritožbe, ki izvira iz naslova soglasij za priključitev in dostopa do sistema pred Agencijo za energijo. Hkrati imajo pravico do varne, zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom. Treba je izpostaviti pravico do nujne oskrbe. Namreč, v letu 2018, kot tudi že v preteklih letih, ponovno beležimo, da na področju električne energije ni prišlo do koriščenja, torej ni prišlo do zahtevka niti potem do upravičenosti do nujne oskrbe, gre za pravico do odložitve odklopa zaradi premoženjskega in zdravstvenega stanja odjemalca. Na področju zemeljskega plina je sicer nekoliko več uveljavitev teh pravic, pa vendar, govorimo o zanemarljivi številki, zgolj 17 gospodinjskih odjemalcev je bilo upravičenih v letu 2018 do te pravice.

Toliko na kratko o obeh poročilih, pa z veseljem odgovorimo na dodatna vprašanja.