Hvala lepa. V tej pobudi pobudniki izpodbijajo nekatere določbe Zakona o dimnikarskih storitvah. Po mnenju pobudnikov naj bi bil izpodbijane določbe zakona v neskladju z Ustavo, zlasti 74. členom Ustave, ki zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo, saj naj bi zakon z več mehanizmi prekomerno posegal v pravico do svobodne gospodarske pobude tržnih subjektov, ki se odločijo za opravljanje dimnikarskih storitev. V odgovoru izčrpno navajam argumente v prid stališču, da so očitki pobudnikov neutemeljeni ter da izpodbijane določbe niso v neskladju z Ustavo. Glede na to, da je mnenje v pisni obliki in dostopno že kar nekaj časa, bom ustno izpostavila na kratko zgolj nekaj ključnih poudarkov.

V mnenju navajamo ustavno podlago za izpodbijano zakonsko ureditev podprto seveda tudi z ustavno sodno judikaturo. Ustava zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo, vendar pa to ne pomeni, da je uveljavljeno povsem svobodno ravnanje, in sicer tako pri ustanavljanju gospodarskih subjektov, kot tudi pri upravljanju gospodarske dejavnosti. Zakonodajalec lahko ne le predpiše način uresničevanja pravice, temveč lahko to pravico tudi omeji. Najbolj neposredno podlago za to daje Ustava v drugem stavku drugega odstavka 74. člena, in sicer Ustave izrecno prepoveduje upravljanje gospodarske dejavnosti v nasprotju z javno koristjo in na tej podlagi lahko zakonodajalec s posamičnimi ukrepi omeji to človekovo pravico, da se doseže spoštovanje te ustavne prepovedi. Ali pomeni posamezen zakonodajni ukrep na področju gospodarske dejavnosti, kjer ima zakonodajalec široko polje proste presoje, način uresničevanja svobodne gospodarske pobude ali pomeni že njeno omejevanje prepuščeno vsakokratni presoji konkretne ureditve, saj je meja med njima po ustavnosodni judikaturi ni jasno začrtana. Pri določanju omejitev zakonodajalca tudi pri urejanju gospodarske dejavnosti veže splošna načela sorazmernosti, vendar pa Ustavno sodišče pri tem ne presoja vseh elementov, temveč se omeji na presojo ali je teža posledic omejitve pravice sorazmerna vrednosti zasledovanega cilja, se pravi koristi, ki bodo zaradi te omejitve nastale. Pobudniki v pobudi zaradi nedopustnega posega v pravico do svobodne gospodarske pobude izpodbijajo določbe zakona zlasti iz razloga, ker naj bi bili izvajalci storitev nesorazmerno obremenjeni z obveznostmi, sicer z značilnimi za izvajanje gospodarskih javnih služb, medtem ko prednosti tržnega sistema zaradi zakonskih določb ne morejo koristiti. Prejšnji režim javnih služb na tem področju je veljavna ureditev nadomestila z licenčnim sistemom in v mnenju med drugim navajamo, da nobena gospodarska dejavnost ni javna služba sama po sebi, temveč to postane s trenutkom vzpostavitve javno pravnega režima, ki je njeno bistvo. Pristojnosti zakonodajalca je presoja ali stanje na posameznem področju zahteva za izvajanje določene dejavnosti, javno pravni režim javne službe ali pa za zasledovanje javne koristi zadošča tržni sistem s posebej določenim načinom oziroma dopustnimi omejitvami izvrševanja gospodarske dejavnosti, prilagajanje zakonske ureditve spremembam na določenem družbenem področju pa je sicer nujni sestavni del zakonodajnega urejanja. Zdaj cilji veljavne zakonske ureditve so skrb za varstvo okolja, zdravja in premoženja ljudi, požarna varnost ter energetska učinkovitost malih kurilnih naprav, kar vse označuje javno korist. Z veljavno ureditvijo se uresničuje tudi pravica do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena ustav, ki nalaga državi, da skrbi za zdravo življenjsko okolje in v ta namen zavezuje zakonodajalca, da določi pogoje in načine za upravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Zakonodajalec je torej dolžan s svojim aktivnim ravnanjem skrbeti za varstvo javnega interesa in s tem tudi ustrezno normativno ureditev, država pa je zavezana k doseganju visokih okoljevarstvenih standardov. Izkazana je torej nedvomno poudarjena javna korist za normativno urejanje izvajanja dimnikarske dejavnosti kot to določa izpodbijani zakon. Prav tako koristi, ki se dosežejo s to ureditvijo bistveno presegajo težo posledic izpodbijanih določb in s tem oblastnega posega v prosto oblikovanje cen ter tudi drugih zakonskih ukrepov na izvajanje gospodarske dejavnosti na področju dimnikarskih storitev in tudi sicer iz splošnih utemeljitev pobudnikov ne izhaja, da bi takšna zakonska ureditev lahko pomenila tako intenzivno zožitev podjetniške svobode, da bi šlo za nesorazmeren poseg v svobodno gospodarsko pobudo. Izpodbijana ureditev namreč pobudnikom z ničemer na splošno ne prepoveduje opravljanja njihove dejavnosti, niti jih v bistvenem ne omejuje. Zaradi poudarjenega javnega interesa pa določa zakonski okvir, tako oblikovanja cene za izvajanje določenih dimnikarskih storitev, kot tudi nekatere druge nujno potrebne zakonske mehanizme. Iz vsega torej izhaja, da se izpodbijano zakonsko ureditvijo dimnikarskih storitev ne posega nesorazmerno gospodarsko pobudo. Glede na to, pa da zakonodajalec s to ureditvijo odvrača nevarnost in zagotavlja blažitev tveganj na področju izvajanja dimnikarskih storitev zaradi pomembnih vplivov na varstvo okolja, zdravja, premoženja ljudi, požarno varnost, se s tem ukrepom vsekakor ne oži intenzivno podjetniške svobode, se ocenjuje, da ostaja izpodbijana ureditev tudi v mejah urejanja načina izvrševanja svobodne gospodarske pobude, ker pa je ta meja upoštevaje ustavno sodno judikaturo, se pravi med urejanjem načina izvrševanja in pa njenim omejevanjem težko določljiva, je zakonodajalec ob obravnavi in sprejemu te ureditve upošteval tudi vse zahteve po ustavno dopustnem posegu v svobodno gospodarsko pobudo. Pobudniki med drugim izpodbijajo tudi prehodno ureditev in sicer ji zgolj pavšalno očitajo neskladje in sicer načela zaupanja v upravo zaradi negotovosti in s tem poslabšanja pravnega položaja. Zakonodajalec je tudi v celoti upošteval zahtevo stalnega načela zaupanja v upravo, tako da je očitek pobudnikov očitno neutemeljen. Načelo pravne varnosti namreč ne zagotavlja nesprejemljivosti pravne ureditve, terja pa seveda ustrezno dolg čas, da se naslovljenci pravnih norm lahko prilagodijo na spremenjene razmere in ta je bil v tem primeru nedvomno zagotovljen. Mnenju zaključujemo še, da so vsi očitki pobudnikov neutemeljeni, ter da izpodbijane določbe zakona niso v neskladju z Ustavo.

Hvala lepa.