Hvala, gospa predsedujoča. Pozdravljeni poslanci in poslanke in ostali udeležbi in predstavniki ministrstev in vlade. Ministrstvo za pravosodje je pristojno za recimo temu pravosodno zakonodajo in urejanje delovanj pravosodnih organov, ampak preden bi šel v to, bi mogoče na kratko predstavil kolikšno je naše sodelovanje na področju reševanja pravic in obveznosti romske skupnosti v Republiki Sloveniji. Primarno imamo že dolgo časa dokaj dobro sodelovanje z Uradom Vlade Republike Slovenije za narodnosti in tudi si še vedno prizadevamo in si bomo prizadevali, ko bo nastala možnost, da bi se sprejela prva novela Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji in potem seveda tudi nadgradila, ker vemo, da je potrebno iti evolucijsko in ni možno vsega rešiti na enkrat. To je ta prvi del. Potem glede določenega vprašanja, ki ga je omenil državni sekretar z Ministrstva za notranje zadeve, gospod Čurin, da ko preučujejo recimo temu kršitve represivne zakonodaje ali pa varnostne incidente, ne zbirajo podatkov o narodni pripadnosti. Ker smo pač kot Ministrstvo za pravosodje pristojni tudi za varstvo osebnih podatkov, bi čisto na kratko povedal, da pri takih situacijah dejansko podatek o narodni pripadnosti kot tak ni pomemben in se ga ne more zbrati. Tudi ta Dražani zbor je letos za novelo Zakona o kazenskem postopku črtal določbo iz veljavnega Zakona o kazenskem postopku glede zbiranja podatkov obdolženca in je tam črtal tudi podatek o narodni pripadnosti. Včasih je bil pomemben, ker je šlo za vprašanje uporabe jezika na sodiščih, sedaj to rešujemo na druge načine. Ne glede na navedeno, ker se pa to vseeno mogoče dotika tudi področja enakosti pred zakonom, bi samo navedel, da raziskovalci lahko samostojno, ko preučujejo sodne in tožilske in končno tudi policijske spise, sklepajo glede na podatke o spisu kakšna je približno situacija v Sloveniji. Pošteno moram povedati, da teh raziskav ni veliko, najbolj znana vsaj meni je raziskava mirovnega inštituta iz leta 2005, ki je pokazala mogoče recimo temu, če so pravilno sklepali na narodno pripadnost, je pokazala določeno manjšo mero, ampak ponavljam manjšo mero, zelo majhno, pristranskosti, ko je šlo za policijske in tožilske postopke in popolno enakost, ko je šlo za sodne postopke. Šlo je za zelo majhno razliko, tako da če drugega ne se je iz nje dalo vsaj sklepati, da neodvisni raziskovalci niso ugotovili diskriminacije recimo temu sistemskega in množičnega tipa, ko gre za te postopke, ponavljam. Glede ostalih vprašanj načeloma smo kot ministrstvo pristojni, da, mislim nič načeloma, smo dolžni spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine vseh ne glede na narodno pripadnost in zato tudi naše delo zakonodajno, če mu lahko tako rečem, pa tudi morda organizacijsko, je usmerjeno samo v, recimo temu v splošno določanje predpisov oziroma splošno določaje situacije, kar konkretno pomeni, če smem še to, na primer v Kazenskem zakoniku ali kje drugje ne določamo posebnih kaznivih dejanj v zvezi s katerokoli skupnostjo, ampak kvečjemu obratno, kazniva dejanja oziroma prekrške ob upoštevanju načela enakosti. Izven tega smo pa seveda, to je tisti del, ko sem prej govoril, pravosodna zakonodaja in pravosodni sistem, pristojni tudi za državna tožilstva in za sodstvo. Kot je znano sodišča odločajo neodvisno in seveda odločajo o tistem kar jim v okviru kazenskega pregona ali v okviru drugega postopka, če recimo prekrškovni, se pravi zahteva za sodno varstvo predajo drugi organi in lahko odločijo samo na podlagi podatkov, ki se pojavijo na spisih in na glavnih obravnavah na sodiščih. Tožilstvo je nekoliko drugače, ima pa, ker je del /nerazumljivo/ izvršilne veje oblasti in ima zakonsko možnost in pravico, ki jo tudi uporablja za usmerjanje s policijo. Tam pa je mogoče, recimo temu, možnost, ko govorimo o konceptu splošne varnosti, vključuje osebno in premoženjsko večjega sodelovanja s policijo na lokalnem nivoju, ker načeloma je težko videti, da bi bila potrebna kakršnakoli splošna navodila na lokalnem nivoju, kjerkoli pač v Sloveniji in ne samo povezano z romsko skupnostjo. Hvala.