Hvala lepa za besedo. Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje!

Iz stališča Ministrstva za okolje in prostor bi mogoče povedal, da se je ministrstvo že leta 2006, med prvimi resorji vključilo v celovito reševanje bivanjske problematike romske skupnosti. To je bila takrat ta primer družine Strojan. Z ustanovitvijo strokovne skupine za reševanje prostorske problematike romskih naselij, to je bilo potem naslednje leto, 2007, in ta skupina je sistematično pristopila k identifikaciji, analizi, implementaciji primerov dobre prakse. MOP je sodeloval z Uradom Republike Slovenije za narodnosti, Filozofsko fakulteto, oddelka za / nerazumljivo/ in pričeli smo z izvajanjem različnih aktivnosti za osveščanje lokalne skupnosti na območjih z romsko populacijo v pomenu sobivanje v prostoru. Poseben poudarek je bil dan aktivnostim, povezanim s pripravo novih prostorskih aktov občin, občinskih prostorskih načrtov, v katerih so bila enakovredna z ostalimi naselji, opredeljena tudi romska naselja. In, zdaj, v preteklih parih letih smo imel tudi medresorsko delovno skupino, ki se je intenzivno ukvarjala z problemom romskih naselij, predvsem v smislu ureditve, komunalne ureditve in legalizacije teh romskih naselij. Na ministrstvu seveda potekajo določene dejavnosti, ki jih bomo izvajali tudi naprej, v sklopu teh ukrepov iz NPUR 2017—2021.

To so mogoče štiri take naloge - ključna priprava priporočil za občine, kjer živijo Romi, druga naloga; priprava predlogov rešitev za izboljšanje bivalnih razmer Romov, tretja; uporaba podatkov romskih naselij in četrta; spodbujanje občin, da evidentirano obstoječa romska naselja komunalno opremljajo. Zdaj, mogoče bi tukaj dodal samo to, da je bilo ministrstvo v bistvu zelo uspešno pri tem projektu legalizacije romskih naselij in izvajanje komunalnega opremljanja teh romskih naselij.

Vzpostavili smo delo z občinami. Veliko občin je k temu pristopilo, vse seveda ne, ampak nekatere občine so bile tukaj zelo, zelo aktivne, tako da je prišlo do kar nekaj, hm, teh, legalizacij romskih naselij, do komunalnega opremljanja romskih naselij. Vedeti moramo, seveda, da v Sloveniji so situacije zelo različne, da recimo v Prekmurju se romsko naselje praktično sploh ne razlikuje od ostalih naselij, niti po zgledu, niti po komunalni opremljenosti, niti po urejenosti, je to popolnoma enako, medtem ko na Dolenjski je pa par večjih problemov. Zdaj, tisto, kar je za nas pomembno, je to, da ugotavljamo da, tista romska naselja, ki so, v smislu tudi občinskih prostorskih aktov urejena, da so recimo legalna, da je, hm, kajne, je do njih bila tudi pripeljana komunalna infrastruktura in teh romskih naselij je, zdaj, podatki, zadnji podatki, ki jih imamo od 83 romskih naselij, je takih urejenih več kot polovica in v teh urejenih romskih naseljih je tudi procent, recimo komunalne opreme, zelo visok, kajne.

To pomeni, prebivalci teh romskih naselij, ki so priključeni na javni vodovod, jih je 91 %, na javno kanalizacijo 41 in na električni priključek 73. To pomeni, to je neka statistika, ki nič ne odstopa od ostalih naselij v Sloveniji. Tista romska naselja, ki so pa neurejena, to pomeni, da so črna romska naselja, je pa tam bistveno slabša statistika – na javni vodovod je priključenih 45 procentov prebivalcev, na kanalizacijo nihče in na električni priključek 20.

Zdaj za tiste, mogoče je pomembno, samo še to bi rad dodal no da, naša izkušnja je sledeča, da pri tej akciji je bilo naše ministrstvo, ki je bilo nekako nosilec / nerazumljivo/ medresorske delovne skupine, zelo uspešno, ker smo, kot sem rekel, z veliko občinami vzpostavili dobro sodelovanje, občine so tudi s pomočjo ministrstva, romska naselja legalizirala, v smislu prostorskih aktov, jih tudi komunalno opremila in, tukaj se je pa seveda pojavil nek, v nekaterih, nek drug problem, na katerega pa mi dejansko nimamo vpliva, kajne?

Pojavil se je problem, da recimo, je komunalna infrastruktura potegnjena do romskega naselja, potem se jo pa ne da naprej razpeljat. Ne da se je pa razpeljat predvsem zaradi nekih – kako bi rekel – nekih, ali, bi zdaj temu rekli kriminalnih skupin znotraj teh naselij, ki v bistvu ustrahujejo in izsiljujejo ostale pripadnike, da jim recimo ne pustijo priključek na komunalno infrastrukturo, ker jim priključitev preko svojega objekta zaračunajo recimo, petkrat dražje, kot bi bil priključek na javno elektriko. Tako da to so neki problemi, na katere dejansko, Ministrstvo za okolje nima nobenega vpliva. To so dejansko prav naloge za druge službe.

Potem, opažamo tudi problem, da recimo, klasičen način, recimo, legalizacije teh romskih naselij bi bil, da ko se jih komunalno opremi, da se jih tudi preda v last tem Romom, ki na teh parcelah živijo. Zdaj, ali so to občinska zemljišča ali so državna, kakorkoli, vendar tukaj zaznavamo problem, da je veliko ali pa kar večina teh Romov, zelo zadolženih pri teh spet istih kriminalnih združbah in v bistvu, če jim ti pokloniš ta zemljišča, potem nisi naredil nič. Tako da, tukaj so neke, pred nami, neke naloge, ki se dejansko res tičejo drugih resorjev oziroma, skupnega dela večih resorjev, ampak, nosilec bi moral biti nekdo, ki tukaj ima nekaj vzvodov, da lahko prelomi to – kako bi rekel – to blokado, no.

Hvala lepa.