Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci, poslanke in gostje. Najprej bi želel opravičiti finančnega ministra, je odstoten, je v Bruslju na Ecofinu in pa na Evroskupini. Bi se pa osredotočil v svojem izvajanju pač na temo zaradi katere je bila sklicana tale seja. Predlagatelji so zahtevali sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ zaradi vprašanj o načinu korporativnega upravljanja in kadrovanja državnih podjetij oziroma podjetij z naložbo države. Njihova domneva je, da v Sloveniji ne poznamo oziroma ne upoštevamo pravil korporativnega upravljanja ter da bi bilo za državo bolje da družb oziroma naložb ne bi imela v svoji lasti. Omenjajo tudi, da kadrovanje v državnih družbah oziroma podjetjih z naložbo države nenavadno in nelogično. Jaz ne bi rad, imel sem pripravljene smernice OECD za leto 2015, pa jih ne bom diktiral. Bom probal drugače prikazati stanje v katerem se trenutno nahajamo. S sprejetjem zakona o SDH v letu 2014 ter s sprejemom strategije upravljanja in imenovanja prvih nadzornikov v SDH v Državnem zboru leta 2015 je Republika Slovenija izpolnila vsa priporočila OECD po vstopu v to organizacijo leta 2010, da lahko to potrdim, bom navedel zadnja priporočila sveta Evrope v zvezi z Nacionalnim reformnim programov za Slovenijo za leto 2019 v svojem mnenju so samo izpostavili, da je še potrebno izvesti privatizacije v skladu z obstoječimi načrti. V mislih so imeli še prodajo 10 % NLB in pa 100 % Abanke. Na tej točki principov, ko je bil sprejet zakon in ko so bili definirani nadzorniki v družbi SDH, na tej točki se v principu in s potrditvijo potem strategije upravljanja, se vloga države neha in zdaj določene debate katere smo do zdaj imeli kaj država ja, kaj država ne, je potrebno tole razumeti. Država je leta 2014 ravno zaradi tega, da vpliv politike dnevne politike loči od upravljanja teh podjetij, je ustanovila SDH in Državni zbor je dejansko potrdil nadzornike in pa strategijo in od tukaj naprej naloge o katerih bomo govorili v principi seveda SDH, bom pa tudi povedal kje se pa neha naloga oziroma odgovornost SDH-ja, prevzamejo pa nadzorniki. Uresničevanje ciljev iz aktov upravljanja je naloga SDH-ja in sicer skladno z načeli neodvisnosti, preglednosti, gospodarnosti, skrbnosti in odgovornosti, imenuje tudi nadzornike v družbah v stoprocentni državni lasti in glasuje in njih na skupščinah delničarjev, v družbah za soudeležbo oziroma za udeležbo kapitala in tudi tukaj za tem dejanjem se vloga SDH-ja pri aktivnem odločanju v posameznih družbah konča, saj je to potem naloga nadzornih svetov. To bi želel, da mogoče v nadaljnjih debatah temu sledimo. SDH uspešnost upravljanja pa spremlja na podlagi poročanja in ugotavljanja, doseganja finančnih in nefinančnih ciljev iz aktov upravljanja v čemer SDH v skladu z zakonom poroča Vladi in Državnemu zboru. To pomeni, da tudi glede delovanja SDH-ja smo ali pa ste v principu korektno sproti obveščani. Zdaj pa implementacija zakona o SDH ter smernic OECD in priporočil Sveta EU se pa tudi odraža v trenutnih rezultatih SDH-ja, pa ne vem če so vam znani, pa bi jih rad malo predstavil čisto na kratko. Na primer če rečemo dividendnost kapitala družbe v upravljanju SDH, je bila leta 2014 1,5 %, leta 2018 je bila 2,5 %, se pravi imamo trend dviga. Dividende naložb Republike Slovenije so se od leta 2015 povečale iz 142 milijonov na 210 milijonov evrov v letu 2019. Mogoče zanimiv podatek, ko smo rekli, da državna lastnina ni potrebna – od leta 2014 do leta 2018 je bilo izplačanih dividend za milijardo 355 milijonov evrov. Donos na kapital v družbah katero upravlja SDH se je zvišal iz leta 2014, kjer je bil 1,8 % na 6,2 % v letu 2018 in dejansko ta trend beležimo tudi v letu 2019. Kupnine, ki jih je prejela Republika Slovenija od prodaje naložb od leta 2014 naprej in bom povedal dve številki, zaradi tega ker ena še ni na računu, je bila tisoč, je bila milijardo 152 milijonov, čakamo še pa na kupnino Abanke, ki je 444 milijonov. Skupen znesek bo milijarda 596 milijonov. No in tu se zdaj poraja vprašanje če nekdo z lahkoto ali pa sodi upravičenosti ali pa neupravičenosti ali pa o delu neke družbe. Vsaki podatki so dovolj zgovorni in vsak naj si jih sam interpretira. Zaključek bi še rad povedal; glede na vse navedeno menim, da so vsi predlagani sklepi Komisije za nadzor javnih financ, ki se nanašajo na Vlado in SDH nepotrebni. Glede zadnjega predlaganega sklepa, pa bi samo opozoril, da Komisija za preprečevanje korupcije je samostojen in neodvisen državni organ, ki samostojno izvršuje pristojnosti in opravlja naloge, pri čemer je preiskovanje morebitnih korupcijskih tveganj že njegova zakonska naloga in lahko po lastni pobudi se odloči za to presojo, lahko pa tudi na podlagi prijav ali na zahtevo organov, med katerimi je tudi Državni zbor. Jaz mislim, da vsi izvodi, če želi vse preiskat določena ali pa dobi zaključke določenih aktivnosti, vsi izvodi obstajajo, samo treba jih je potem tudi sprožiti.

Hvala.