Hvala lepa gospod predsedujoči.

V imenu Računskega sodišča, glede na to, da smo vabljeni na sejo in spremljamo seveda različne situacije na katere Komisija za nadzor javnih financ opozarja ne samo na tej seji, temveč tudi na nekaterih drugih sejah, zlasti v preteklem letu, bi vas želel opozoriti oziroma informirati o tem na kakšen način je računsko sodišče reagiralo na ne toliko nekaj aktualnih problemov, ki seveda niso sprožila revizije, ki jih izvajamo, ampak nekaj sistemskih odprtih vprašanj, ki jih imamo že dolgo časa na mizi v Republiki Sloveniji in lahko vam povem, da v tem trenutku izvajamo dve reviziji s to tematiko in sicer v tem trenutku revidiramo štiristo družb oziroma poslovanje štiristotih družb v lasti Republike Slovenije ali lokalni skupnosti iz vidika prejemkov in poslovodenja, kjer želimo preveriti na kakšen način se pravzaprav zgolj sicer preko segmenta prejemkov teh poslovodnih organov pa ključnega menedžmenta opravlja nadzor nad temi družbami. To je mogoče storiti na ta način, da seveda vzamemo ozek segment in se preverijo različne prakse o upravljavcu državnega premoženja, vendar obenem tudi premoženja lokalni skupnosti. Kajti dogaja se v zadnjih letih, da lokalne skupnosti pogosto investirajo v podjetja, v kapitalske deleže ali naložbe podjetij, ki so včasih tudi v položaju insolventnosti oziroma slabše stojijo na trgu in poskušajo opravljati gospodarske dejavnosti, kar je iz vidika svobodne gospodarske pobude samo po sebi problematično in zato želimo preveriti tudi način nadzora nad poslovanjem teh družb, ne samo tam, kjer ima država kapitalske naložbe v temu recimo strateških družbah ali pa tistih, ki so portfeljske narave. Tako da zaznavamo ta element, ki nas zelo skrbi in ga poskušamo spremljati, obenem izvajamo revizijo, ki jo počasi tudi končujemo, to je pa revizija SDH, v katerem revidiramo upravljanje kapitalskih naložb v lasti SDH in sicer iz treh različnih vidikov in sicer sistem izvajanja in spremljanje izvajanja strategije upravljanja teh kapitalskih naložb, ki so tam jasno določene, postope uresničevanja pravic delničarjev na skupščinah družb s kapitalsko naložbo države, kjer smo nekaj tveganj zaznali v preteklosti in pa izvajanje kandidacijskih postopkov za imenovanje članov teh nadzornih svetov teh družb, kjer želimo preveriti na kakšen način se kadruje in kako se pravzaprav tudi komunicira z nadzorniki, kako se jih usmerja, na nek način kako se z njimi pravzaprav redno sodeluje ali jim daje podporo, usmeritve, strategije, obvešča o spremembah, nenazadnje tudi o odločitvah Vlade in države pri upravljanju teh naložb, kajti brez teh informacij seveda nadzorniki tudi težko opravljajo svojo nalogo. S temi revizijskimi poročili oziroma dvema revizijskima poročiloma bomo prišli v javnost v relativno kratkem času, sta pa seveda obe reviziji uspešni, vendar botrovanje ravno z razlogi, ki jih tudi danes omenjate. Obenem bi vas opozoril na en poseben problem, ki smo ga zaznali v zadnjem času pri zbiranju informacij o nekaj družbah v državni lasti, posredni ali neposredni in sicer, da gre za tako imenovano neupravičeno drobljenje državnega lastništva preko ustanavljanja hčerinskih družb ali družb v tujini, s čimer se glede na veljavno zakonodajo zmanjšuje upravljavski in neposredno upravljavski vpliv SDH in v teh novoustanovljenih družbah še zlasti kadar te novoustanovljene družbe prehajajo v lastništvo drugih investitorjev ali seveda tujih družb. Zakaj je temu tako, bi verjetno bilo potrebno pogledati za vsako naložbo posebej, kje so razlogi in tudi s tem se bomo v prihodnje ukvarjali. Računsko sodišče si prizadeva, da bi z eventualno spremembo Zakona o Računskem sodišču odpravili neko nelogičnost in jo tudi predstavili Državnemu zboru; zakaj – ker je bila že omenjena družba Petrol, naj o tem izpostavim neko nelogičnost vsaj z našega vidika, da imamo neko nelogično zakonsko ureditev, pri kateri je Računsko sodišče popolnoma upravičeno in pristojno presojati ravnanje, učinkovitost, pravilnost in smotrnost ravnanja upravljavca naložbe v državi v družbi Petrol, nismo pa upravičeni revidirati poslovodenja te družbe neposredno in direktno, tudi ob relativno omejenem obsegu, zgolj kar se tiče upravljavskega deleža države ali pa tistih elementov, ki seveda sodijo pod širšo definicijo države. Zato obenem bi se, se bomo morali zavzeti za nedvoumno definicijo posrednega lastništva države in vzpostavitev neke informacijske podpore, neke evidence vseh zavezancev, ne zgolj Računskega sodišča, temveč vseh zavezancev po tako imenovanem Lahovnikovem zakonu oziroma nek pregleden način kapitalskih naložb države in lokalnih skupnost, kajti tveganje je, da ne obstaja niti seznam vseh tistih družb, ki so dolžni spoštovati to zakonodajo v tem trenutku, vendar bomo o tem poročali v teh dveh omenjenih revizijskih poročilih.

Hvala lepa.