Bom moral pač prvi. Lepo pozdravljeni. Sem predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. Saj me sicer poznate, ampak rečeno je bilo, da za magnetogram se predstavimo.

Jaz bi začel pri četrtem predlaganem sklepu za današnjo sejo komisije, ki naši komisiji priporoča, da pravzaprav preišče morebitna korupcijska tveganja v postopkih imenovanja oseb v družbah, ki so v lasti ali pa pretežni lasti državi. Jaz bi vas rad spomnil, ker se seveda velikokrat govori tudi o tem, da je komisija neučinkovita in tako naprej, da smo pravzaprav pol leta po prevzemu mojega vodenja te komisije; to se je zgodilo 16. septembra 2014, sprejeli sistemsko načelno mnenje, ki ima naslov Imenovanja in razrešitve članov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države. V tem dokumentu, jaz ga seveda nimam namena povzemati, ker ga lahko vsak trenutek preberete na naši spletni strani, seveda je bilo javno objavljeno, pa tudi sicer je stalno na naši spletni strani, smo povedali stališča. Predvsem seveda takrat stališča o nekaterih zelo aktualnih zadevah, ki so se tikale bodisi vodstev SDH-ja, bodisi družbe za upravljanje terjatev bank in vseh težav, ki so se ob tem pojavljale. Posledično seveda tudi v vseh družbah, ki so bile tako ali drugače v upravljanju teh družb. Jasno smo povedali, da se seveda ukvarjamo in tako tudi vedno bo, samo z instituti in standardi, ki izhajajo iz Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ker samo to je naša pristojnost, zahtevamo, če lahko zahtevamo od slovenske družbe in od vseh državnih organov, predvsem tistih, ki so trenutno na oblasti, da ravnajo zakonito, da ravnajo transparentno, da se izogibajo vseh možnih nasprotij interesov in da seveda nikoli ne ravnajo koruptivno. To je bil vedno naš fokus in vedno tudi bo. Življenje je pa seveda drugačno in praksa, ki jo živimo pravzaprav od takrat do danes, se žal ni bistveno spremenila. Vedno znova in znova se ob vsaki novi vladajoči garnituri pojavljajo problemi, ekscesi, skomine pravzaprav, da se prevzem oblasti spremeni tudi v prevzem nadzora nad slovenskim javnim denarjem in slovenski javni denar se nahaja seveda v družbah, ki so v pretežni lasti te države. Vedno govorim o tem in vedno bom govoril, da Vlada ima pravico vladati, vendar Vlada mora tudi odgovarjati in seveda za nekatere stvari, ki se tako ali drugače dogajajo in ne vedno iz Vlade, seveda ne sme biti in ni izgovor. Tihi pristanek ali pa neposredni pristanek je pa seveda še toliko hujši in velikokrat se seveda tega pravzaprav ne moremo znebiti, da se dogaja tudi kaj takega. Jaz bom zdaj povedal nekaj konkretnih zadev s katerimi se je komisija v tem času ukvarjala in se ukvarja morda tudi še danes. Ne vem kakšni so razlogi, mislim pa da niso najbolj transparentni, da marsikatere zadeve, ki bi morale biti popolnoma jasne v naši državi niso jasne. Začel bom s pogoji za imenovanje članov Sveta Banke Slovenije. Banka Slovenije je ta trenutek zelo popularna tako ali drugače, pa se seveda ne spuščam v konkretne zadeve. Člani sveta Banke Slovenije so guverner in viceguvernerji Banke Slovenije. Ne boste verjeli, jaz nisem verjel, resnično nisem verjel do nedavnega, da v nobenem slovenskem predpisu, v nobenem slovenskem predpisu nimamo zapisanih pogojev za imenovanje sveta Banke Slovenije, kar seveda pomeni preneseno, da je član sveta banke načeloma lahko vsak, ki ga predlaga predsednik Republike, izvolite ga pa v parlamentu. V Zakonu o Banki Slovenije piše, da se pod določenimi pogoji člani sveta banke lahko razrešijo. Razrešijo vse, če ne izpolnjujejo pogojev za imenovanje. Pogojev za imenovanje pa nimamo. Kakšen je razlog za to, ne vem. Sigurno pa seveda to omogoča nekatere stvari, ki seveda se v tej državi tako ali drugače dogaja. Nadaljeval bom s področjem, ki morda ni neposredno samo gospodarsko, ampak vendarle. Nobeden slovenski predpis ne določa pogoje za imenovanje kandidata za komisarja Evropske komisije iz Republike Slovenije. Sami poznate zadnja dva primera kakšne težave smo imeli, pa se nič ni spremenilo. Komisija je stalno predlagala, da moramo postaviti pogoje, ki jih kandidati morajo izpolnjevati. Še danes jih nimamo. Tudi Sova je ta trenutek zelo popularna tako ali drugače, pa se ne spuščam v konkretne zadeve. V Zakonu o Sovi nimamo nič napisano kdo je lahko direktor Sove, kakšne pogoje mora izpolnjevati, kdo ga imenuje in na kakšen način. Piše sicer imenuje ga vlada, ampak imenuje ga vlada, pika. To so po mojem razlogi zaradi katerih se nam dogaja v Republiki Sloveniji to kar se nam dogaja. Za zadovoljstvo moramo vedeti, da smo sicer pred kratkim, lahko rečem tudi z veliko zamudo dosegli skupaj z združenjem nadzornikov Republike Slovenije sprejem pomembnega dokumenta. Imenovali smo ga Protokol ravnanja nadzornikov v primeru neetičnih vplivov na njihova ravnanja. O konkretnih zadevah ne bom. Ja, prav konkretna zadeva je pravzaprav povzročila tudi ta razmislek in zelo hitro smo z združenjem nadzornikov prišli do enotnega stališča, da je to potrebno in smo tak protokol tudi sprejeli, oni na svojih organih, mi na seji senata in ga potem tudi javno predstavili. Lahko samo rečem, da je to veliko prepozno. Tudi to je res. Ampak tudi, če se bodo nadzorniki od sedaj naprej ravnali v skladu s tem protokolom, bo veliko bolje. Jaz sem takrat ob sprejemu tega protokola dejal takole, pa imam tu zapisano, da bom zelo natančen. Če se že politika ne želi odreči prevelikim apetitom pri upravljanju premoženja, pa jo k temu prisilimo z doslednim zaznavanjem in prepoznavanjem neetičnih praks in prijavo le teh ustreznim institucijam in upam, da bo ta protokol del tega. Še nekaj konkretnih zadev bi omenil. Sami poznate primer uradni list, ne bom ga razpredal naprej. Rad bi pa povedal še eno situacijo, ki je zame popolnoma nesprejemljiva. V mesecu avgustu smo imeli dežurnega ministra ali ministrico na Vladi Republike Slovenije, ki je sprejel sklep o razrešitvi člana nadzornega sveta družbe tudi v lasti Republike Slovenije. Interni predpisi Vlade pravijo, da se v primeru korespondenčnih sej Vlade šteje, da člani Vladi glasujejo za, če ne glasujejo proti. To je seveda pomenilo, ker noben član Vlade, ki je bil takrat na dopustu, ni glasoval ne za, ne proti. Predlog je dala dežurna ministrica, glasovala za, nihče drug. Se pravi samo en minister je glasoval za to. Razrešen je bil član nadzornega sveta. Popolnoma narobe z očmi komisije. Na to smo Vlado opozorili, zaenkrat se kaj bistvenega ni zgodilo. Še nekaj primerov bi navedel. Slovenski državni gozdovi, družba ki je bila ustanovljena ne tako dolgo nazaj, Vlada je razrešila vse člane nadzornega sveta te družbe, brez ene črke obrazložitve. Tudi to mislim, da je seveda praksa, ki je popolnoma v nasprotju. Velikokrat pravzaprav tako ali drugače zlorabljamo definicijo ali karkoli korporativnega upravljanja. Veliko preveč jo imamo na ustih, pa ne vem ali jo nočemo spoštovati ali jo ne razumemo. Delamo pa velikokrat v nasprotju z načeli korporativnega upravljanja. Mi se bomo seveda s strani komisije še vedno trudili ugotavljati te nepravilnosti, tudi z aktualnimi zadevami, ki ste jih omenili, se pravi Telekom, Petrol, pa še s kakšno zadevo se seveda ukvarjam in se tudi vedno bom. Ampak vedno samo z očmi pooblastil, ki jih imamo v skladu z našim zakonom. Za zaključek bi pa povedal samo še to; najbolje za to državo bi bilo, če bi se država čim prej znebila skušnjave biti lastnik, ker je slab lastnik. Ne bom rekel, da je to stoprocentno, ker seveda nekatere stvari vendarle morajo ostati in ostajajo, ampak gospodarske družbe res moram reči, ne vidim nobenega utemeljenega razloga, da so v kakršnikoli lasti države.

Hvala lepa.