Najlepša hvala, predsednik. lep pozdrav vsem.

Tako kot smo zapisali v zahtevi za sklic te nujne seje, predvsem na podlagi proračunske razprave proračuna Ministrstva za obrambo na tem odboru in potem kasneje tudi mojega ustnega poslanskega vprašanja na seji Državnega zbora ministru za obrambo imamo resne pomisleke glede določenih potez oziroma nakupov, ki jih namerava Ministrstvo za obrambo izvršiti. V tem primeru gre konkretno za tako imenovane Valuke 6x6.

Zdaj, jasno je, da je naše stališče, da gre pri takšnih tovrstnih nakupih ministrstva predvsem za nepotrebno v tem trenutku zapravljanje javnega denarja. Za ta konkreten primer, zakaj je mnenje takšno, bom povedal nekoliko kasneje, saj gre tu za zahteve NATO pakta. In, kar dela stvar še bolj nesmiselno - sploh v trenutku, ko bi morala Slovenija resno opraviti razpravo o tem kakšno vojsko želimo imeti, ali želimo še biti del tega pakta in predvsem zaradi dejstva, da Slovenija vojaško ni ogrožena.

Zdaj, to, da se taki nakupi opravljajo v času, ko v proračunu zmanjkuje ali pa se ne najde denarja za, ne vem, najbolj nujne infrastrukturne podjetje, za prilagajanje podnebnim spremembam, za socialo, zdravstvo, šolstvo, kar želite, pač teh primerov je cel kup, so te poteze Ministrstva za obrambo še toliko bolj vprašljive oziroma nesmiselne. Če samo pogledate, v prejšnjem mandatu je bila predstavljena namera po nakupu novih osemkolesnikov Boxer, okvirna vrednost je bila 400 milijonov evrov. Istočasno je vlada tekala naokoli po Evropi in iskala partnerja za sofinanciranje drugega tira za pol manj denarja, za 200 milijonov evrov, kar bi bil seveda tudi popoln nesmiseln. Zdaj, prva stvar, na katero smo naleteli v tem času, so bili tako imenovani LKOV 4x4 Oshkosh, govorimo o prejšnjih rebalansih proračuna in o tem nakupu, ki je na zelo sumljiv način oziroma zelo netransparentno bil vključen oziroma je bil ta nakup na zelo netransparenten izpeljan. Zdaj, to je bila prva taka večja, prvi tak, večji netransparenten in sporen nakup orožja vlade Marjana Šarca. Ta nakup je pravzaprav tudi zelo jasno prižgal rdeče luči oziroma nam dal vedeti, da moramo biti pozorni, predvsem pri branju proračunov Ministrstva za obrambo, ker se, smo videli kakšno metodologijo uporabi ministrstvo za to, da krije v proračunske dokumente določene nakupe. In potem smo tudi videli na kakšen način jih izpelje. Ampak o Oshkoshih smo že veliko povedali, tako da ne bom zdaj te debate še enkrat odpiral.

Se pa zdaj dogaja podobno in celo morda nekoliko bolj absurdno. Zdaj, če so bili Oshkoshi vozila, ki so se prodajali kot testirana in že v uporabi in se je kasneje izkazalo, da temu ni tako, je situacija z Valuki nekoliko drugačna.

Prva čudna stvar je ta, da se v bistvu, da ta investicija, govorim o nakupu teh 14 dodatnih vozil 6x6, nima svojega NRP-ja. Ko smo obravnavali proračun, je tako načelnica kot tudi ministrstvo zelo natančno predstavljala kakšne bodo investicije in kakšni bodo nakupi na Ministrstvu za obrambo. Tudi za bistveno nižje investicije so dokaj podrobno razložili kaj bo, se pa ni na tisti seji niti z eno besedo omenilo tega dokupa teh vozil 6x6, dokler nisem jaz vprašal, ker smo v enem stavku na, mislim, da na 6. strani, našli ta en zapis, ki daje pravno podlago oziroma legitimira nakup te bojne opreme. V tej 57-stranski obrazložitvi proračuna Ministrstva za obrambo namreč na tej 6 strani piše: »pričelo se bo s postopki za dokup vozil 6x6«. To je to. En, zelo kratek stavek in to je dovolj za to, da se bo ta nakup speljal. Zdaj, tisto, kar je bilo problematično oziroma meče neko senco dvoma na transparentnost tega nakupa, je to, da v predstavitvi proračunskih dokumentov ta nakup ni bil izpostavljen. Po vztrajnem spraševanju smo na koncu ugotovili, tudi po neki manjši zmedi in molku, da spada to v pač tisti nek širok NRP glavne opreme, kjer je notri vse živo od opreme letališča, mislim od tehnološke opreme strelišč in tako dalje. Zdaj, to so vse stvari, ki imajo svoj NRP, ta Valuk 6x6 pa nima, ne? Govorimo o NRP-jih ki so tudi bistveno nižje vrednosti, recimo oprema bojevnika je 4 milijone evrov. Mi smo po naših izračunih ocenili, da bi ta nakup teh novih Valukov, če bi jih kupovali po ceni iz let, ko so se prvič nabavljali, stali približno 1 milijon evrov, tako da smo vsaj na 14 do 40 milijonih evrov, ne? Avstrijska vojska jih kupuje za 3 milijone, tako da je zelo nenavadno, da tako velika investicija nima lastnega NRP-ja in da pač tudi nima neke bolj jasne obrazložitve v proračunskih dokumentih.

Tako, da ta dokup v predlogih proračunov ni nikjer drugje omenjen kot v tem stavku na 6. strani in v predlogu proračuna za leto 2021 ta dokup ni omenjen niti v obrazložitvi posebnega dela Ministrstva za obrambo. Tako, da že to daje nek dovolj jasen signal, na kakšen način se bo ta oprema kupovala. In govori tudi o tem, da se na zelo podoben način ponavlja tista zgodba z Oshkoshi.

Tako, da če mogoče povzamem, kaj je bila zgodba z Oshkoshi in zakaj je podobna zgodbi o Valukih. Zdaj, tako kot o nakupu oklepnikov 4x4, se tudi o nakupu oklepnikov Valuk v javnosti ni govorilo oziroma se ni govorilo dokler nismo mi začeli spraševati. Tako kot pri Oshkoshih se tudi pri Valukih obrazložitev oziroma pravna podlaga skriva v zgolj enem stavku v celotnih proračunskih dokumentih. Tako kot nakup Oshkoshev se tudi nakup Valukov, nima svojega NRP-ja v proračunu. Tako kot kupnina za Oshkoshe, je tudi kupnina za oklepnike Valuk izvaja iz NRP-ja glavna oprema, pri čemer je groba ocena stroška nakupa Valukov še precej višja od Oshkoshev. In tako kot prvo nakazilo za Oshkoshe, bo tudi nakazilo za oklepnike Valuk očitno požrlo praktično celotni oziroma levji delež predvidenih sredstev v celotnem NRP-ju. Tako, da bo denarja, ki bi ga ostalo za ostalo glavno opremo, pravzaprav zelo, zelo malo. Zdaj, to je ta, bom rekel postopkovni pa finančni vidik.

Druga stvar je pa: mislim, da se moramo vprašati o smiselnosti samega nakupa, ne? Zdaj, lahko bi rekli, da je pač Valuk nekaj, kar ima dve fazi oziroma dve pomanjkljivosti.

Eno je to, da je pač to vozilo, ki ima konstrukcijo iz 80. - kaj to pomeni, bom povedal kasneje – in ki je pravzaprav povzročil orožarsko afero v 90., ne? In mi sedaj, leta 2019 oziroma 2020, bomo ponavljali neke napake, ki so se zgodile v preteklosti. Tako, da to. Način, ta netransparenten način, na katerega se je ministrstvo odločilo kupiti ta vozila, je pravzaprav neko logično nadaljevanje zgodbe o prvih nabavah teh oklepnikov, ki se je zgodila konec 90. let prejšnjega stoletja. Iskanje pobudnikov za dobavo teh oklepnikov slovenski vojski se je začelo leta 1997- 1998 je bila sklenjena prva pogodba med MORS-om in Sistemsko tehniko in potem je sledilo še nekaj pogodb do leta 2004.

Zadnji Valuki so bili dobavljeni leta 2006 in kmalu po prvih dobavah so se tudi začele kazati prve pomanjkljivosti teh vozil. Na več oklepnikih je pokal oklep. Minister Erjavec se tega verjetno zelo dobro spomni, ker je takrat bil prvič minister za obrambo. In tudi seveda Sistemska tehnika je v okviru garancije te napake skušala popravljati, ampak je sam minister takrat dejal, da samo varijo dodatne jeklene plošče na ta vozila, kar potem še dodatno vpliva na lastnosti in karakteristike vozil. Tako, da zgodba o nakupu Valukov je seveda bila zgodba neke zgrešene investicije, ki je imela seveda tudi svoje korupcijske okoliščine, zaradi česar je bila tudi sklicana parlamentarna preiskovalna komisija v tistem mandatu 2004-2008, ki je zelo jasno potem tudi povedala, da je šlo pri tej, pri teh nabavah in potem seveda tudi pri kasnejši prodaji Sistemske tehnike Viator & Vektorju za določene koruptivne posle med takratno LDS in z njo povezanimi ljudmi. Tako, da kljub vsemu ima vojska 85 oklepnikov Valuk.

Kot rečeno, je bila končna cena teh vozil takrat približno 1 milijon evrov na vozilo, ampak še preden so bile zadnje dobave zaključene, so na ministrstvu za obrambo in slovenski vojski začeli razmišljati o tem, da bo ta vozila potrebno zamenjati. In plan je bil, da se jih zamenja z večjimi osemkolesniki 8x8, ker pač poleg teh tehničnih pomanjkljivosti oklepnikov Valuk so bile posledice tudi, mislim, je bila čisto njihova konstrukcija takšna, da je premajhna, da bi se lahko vanjo vkrcal celotni pehotni oddelek, imajo nizko balistično zaščito, strelec na oborožitveni postaji je delno oziroma polovično izpostavljen sovražnemu ognju in tako naprej. Tako, da že v tistem času 27. junija 2006 je tedanji načelnik generalštaba Slovenske vojske pač povedal, da je to vozilo, ki je neprimerno, pa bom tukaj kar citiral. Dejal je, da je »seveda zaželeno, da je celotno vozilo čim manj občutljivo na tako imenovane infrardeče in televizijsko vodene projektile in zagotavljati mora učinkovito bojevanje. Učinkovito bojevanje pa omogoča, če je seveda to vozilo ustrezno zasnovano, torej ima ustrezen pogonski sklop, oborožitev, zaščito in posadko, ki ji omogoča manipulacijo s skupnim orožjem iz notranjosti vozila. In kar je še zelo pomembno, je tudi čim krajša doba vseh popravil. Vse te zahteve je moč izpolniti le z vozili sodobnejše konstrukcije, ki jih v zadnjem času na tržišču ni kdove koliko, ker seveda konstrukcije iz 80. let« - kar je Valuk – »ki omogoča bolj le premičnost, ne pa tudi drugih zadev, ni moč zagotoviti«. Tako, da pač vojska in posledično tudi ministrstvo so, sta takrat že zaznala pomanjkljivosti, ki jih imajo Valuki in – še enkrat poudarjam – sklenila ta vozila tudi zamenjati za večje 8x8. Nenazadnje tudi v skripti osnove kolesnih oklepnih vozil iz leta 2014, ki jo v Slovenski vojski uporabljajo kot gradivo za vojaški izobraževalni proces, piše, citiram: »oklep LKOV 6x6 ne ščiti vkrcanega oddelka pred direktnimi zadetki iz topov, protioklepnega orožja, pred zadetki raket ali neposrednimi zadetki artilerijskega orožja. To pomeni, da morajo poveljniki podrobno analizirati vsako situacijo, pretehtati vse prednosti in pomanjkljivosti vkrcanja in izkrcanja pehote v boju in se odločiti o takšnem načinu uporabe LKOV 6x6, da jih ne izpostavljajo sovražnikovemu direktnemu ognjenemu delovanju iz protioklepnih orožij (tankovskih topov, raket in artilerije). Iz tega izhaja, da je LKOV 6x6 kot oklepni transporter, zaradi visoke stopnje mobilnosti, zaščite in ognjene moči, velikokrat uporabljen le kot prevozno sredstvo, ki dostavi pehoto na mesto izkrcanja, ki je najmanj oddaljeno od sovražnikovih položajev, od koder se ta naprej bojuje zunaj vozil«. V sami skripti za urjenje slovenskih vojakov piše, da je oziroma, da je priporočljivo Valuke uporabljati predvsem ali zgolj kot kombije. Tako, da oklepniki Valuk so po mnenju stroke, vojaške stroke, za današnje razmere na bojiščih neuporabni. Zaščita je pač vprašljiva že v primeru soočenja z avtomatsko puško ali pa kaj šele kakšnim puškomitraljezom večjega kalibra, 7,9 ali kaj takega.

Tako, da za opravljanje nalog, kot jih trenutno opravljajo, se pravi za te pomožne milice NATO-vih ekspedicijskih korpusih, na Ministrstvu za obrambo pač že sami že več kot desetletje iščete alternativo, ne? Tako, da ta alternativa bo itak draga, zdaj pa bi kljub temu dodatno oziroma dokupili teh 14 vozil, ker so določena od teh 85 iztrošena ali pa obrabljena.

Tako, da tu, ne glede na to, da se ne strinjamo v konceptu na splošno, ko se pogovarjamo na tem odboru, govorim o Levici pa pač o vsej ostali večini, mislim, da bi tu morali predvsem vsaj sprejeti v zakup te okoliščine - se pravi, da so Valuki že nekaj, kar je tako rekoč v postopku odpisa oziroma zamenjave. Zato je popolnoma nesprejemljivo in nesmiselno, da se vozila, za katera v tem trenutku vemo, da se bodo nadomestila, in to v relativno kratkem času, na tej dočki dokupujejo. Zakaj? Zato, da jih bomo pošiljali v Latvijo vleči haubice? Mislim, to je popolnoma absurden razlog.

Tako, da mislim, da bi tistih 71 oklepnikov - popravite me, če temu ni tako – lahko opravljalo te naloge do nadomestitve, če bo do nje prišlo. In mislim, da vsa ta dejstva kažejo zelo jasno na to, da gre pri tem nakupu predvsem ali zgolj za to, da se ta denar potroši - za kogaršnje oziroma čigave interese, pa je seveda vprašanje. Vemo pa, in to smo že na tisti proračunski seji Odbora za obrambo ugotovili, da je samo eno podjetje trenutno, ki proizvaja takšna vozila. To je pravzaprav podjetje, ki je v lasti ameriškega General dynamicsa. Tako, da zaradi tega predlagamo, da opravimo razpravo na to temu na tem odboru in seveda na koncu sprejmemo naslednje sklepe. In sicer.

Prvi, da Odbor za obrambo poziva MORS, da odstopi od načrtovanih nakupov oklepnikov 6x6 Valuk.

Drugi, da odbor poziva MORS in Vlado Republike Slovenije, da preneha z netransparentnim trošenjem proračunskih sredstev in da v proračunskih dokumentih za vsak nakup orožja, katerega vrednost presega milijon evrov, vzpostavi svoj lasten oziroma svoj ločen projekt v načrtu razvojnih programov.

Pod tri odbor poziva vlado, da v predlogih proračunov za leto 2020 in 2021 predvidena proračunska sredstva za dokup oklepnikov 6x6 preusmeri v programe socialnega ali zdravstvenega varstva.

In kot zadnji, da odbor poziva MORS, da ne kupuje orožja in vojaške tehnike za sodelovanje v operacijah NATO pakta.

Hvala.