Hvala za povabilo, hvala za besedo, spoštovani poslanci, ostali gostje.

Tudi na Sindikatu kmetu Slovenije vsako leto proučimo tole poročilo, jaz bom rekel, da sem jih proučil že kar enih deset in včeraj sem se vprašal, vsako leto gledamo poročilo, pa se bom navezal na gospoda Jagodica, ki je na koncu zaključil s finančnimi podatki in prihodki, kaj sploh kmetje še delamo, sploh tisti kateri so zaposleni na kmetiji. Vidimo, da naš dohodek ne dosega polovice dohodka delavca. Kako uspe, bom rekel, večjemu delu slovenskih kmetov preživeti, ki kmetujejo? Očitno morajo imeti še neke ostale dohodke izven kmetije ali pa zelo slabo živijo. O tem ni bilo nikoli nobenega govora ali pa v desetih letih bi se morali, kar jaz spremljam to poročilo, morali bi se vprašati, kajti jaz vam bom povedal, mladi, ki se odločajo ali bodo prevzeli kmetijo ali bo ostali doma, znajo tudi te podatke pogledati. Pogledajo podatke in rezultat je jasen. Mogoče za intermezzo, slovenski politiki in vsem skupaj je uspelo slovensko kmetijstvo ohraniti v takem stanju kakršno je danes, ko smo se osamosvojili, čez vstop v Evropsko unijo, zdaj bo treba pa začeti z novimi ukrepi, z novimi prijemi, kajti lahko se nam zgodi, da bo v času gospodarske rasti prišlo do tega, da mladi ne bodo hoteli več prevzemati kmetij. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji od teh 60 tisoč MID-ov, ki oddajajo vloge za neposredna plačila, kar nekaj lahko rečemo, visečih MID-ov kateri so v bistvu samo na papirju, zemljišča pa obdelujejo drugi, ampak če zanemarimo to, veliko rak rana slovenskega kmetijstva moramo vedeti, da bomo imeli lahko čez 10 let zelo velik problem z mladimi, kljub temu, da nam bo padlo število kmetij, nam lahko pade tudi na nekaterih območjih toliko kmetij, da se bodo zemljišča začela zaraščati ker mladim ne bo več interes delati na slovenski zemlji, ker bodo šli raje v službo. Enostavno, danes so službe take, da zahteva polnega človeka, da ga zahteva 8, 10, 12 ur in ob taki službi je težko imeti doma še živali, kar pa vemo, da je tričetr Slovenije travinje, se na travinjo lahko izkorišča v bistvu samo z živalmi.

Že kar nekajkrat sem opozoril tudi na stanje izvoza, uvoza, zadeve so še vedno enake, Slovenija je izvoznik surovin katerih pridelava je pri nas draga, se pravi mleko, meso, tukaj predvsem žive živali, govedina, tudi hlodovina se izvaža, potem uvažamo pa izdelke z visoko dodano vrednostjo. Sem pogledal nazaj, približno isto desetletje, zadeva ja podobna, trend se ni nič obrnil, kar je po mojem zelo zaskrbljujoče. Ravno tako je zaskrbljujoč počasen, so počasne reforme, strukturne v kmetijstvu. Bom rekel to počasno prestrukturiranje kmetijstva bo imelo za posledico, da bomo kar na enkrat lahko ugotovili, da od 60 tisoč kmetij, ki oddajajo vloge za ukrepe skupne kmetijske politike, jih bo 10 ali 20 tisoč upadlo. Potem bomo pa pogledali kaj je razlog, bomo videli, da smo ves čas peljali neko zatečeno stanje, na terenu se dogajajo druge spremembe, in ko se bo zakonodaja ali pa nekaj, spremenila, se bo vse to odrazilo, potem bomo pa iskali recimo vzrok, dejstvo pa je, da rabimo v Sloveniji tako male kot srednje kot velike kmetije. Ogromnih kmetij ne moremo imeti, pač naša struktura in naš relief tega ne omogoča. Čas je, da bi enkrat vzeli to poročilo resno, ne samo zato, da je poročilo, da ga kmetijski inštitut dela, ampak da bi ga vzeli resno, in da bi iz njega povlekli ven neke zaključke in odgovorni ljudje na odgovornih mestih, da bi si to zapisali recimo za uho in bi na podlagi tega sprejemali odločitve. Samo, če pogledamo, v Sloveniji imamo nizke cene, recimo pri govejem mesu, imamo nižje od sosednjih držav, Italije, Avstrije. Zakaj imamo nižje cene, če pa vemo, da so stroški prireje v Sloveniji večji? Zaradi vseh razdrobljenosti in vsega, ne bom našteval. Pri nas so nizke odkupne cene, po drugi strani pa meso uvažamo iz sosednje Avstrije, ker so višje odkupne cene. Ampak ta sistem pri nas laufa. Nobeden se ni vprašal zakaj? Kaj je razlog? Kljub temu, da je položaj kmetijstva zelo slab, se nam ves čas, recimo tudi odločevalci nalagajo zakonodajo. Ne bom omenjal zdaj zveri, katere delajo kmetom veliko škodo, ker ni to tema za tukaj, ampak recimo Uredba o razvrščanju objektov je zelo zaostrila postavljanje rastlinjakov, izdelavo vrtin. Vemo, da so vrtnine deficitarni sektor v Sloveniji, v bistvu administracija tako otežuje delo, da si kmet praktično skoraj ne more več privoščiti, da bi naredil vrtino za namakanje. Obeta se nam nepremičninski davek, kdor si je pogledal od kmetov za svojo kmetijo, sploh če je to kakšna kmetija recimo v kakšnem večjem ali srednjem mestu kjer so cene nepremičnin višje, je lahko gotovo, da je čez noč postal bogataš, ampak ta kmetija, ta stavba, to ni neka dejavnost kjer na parih kvadratnih metrih stoji stroj ali pa nekdo nekaj opravlja in se od tega lahko preživi. V kmetijstvu rabimo velike stavbe, velike površine in vse to je problem, ker ovira razvoj kmetijstva, ga upočasnjuje namesto, da bi ga spodbujalo, upočasnjuje strukture in zaostajamo, zaostajamo za Evropo. In ko se bo ta generacija, katera zdaj gospodari na kmetijah, upokojila ali pa ne bo mogla več delati, ker kmetije veste, da delajo še potem, ko so že upokojeni, če so vmes še v službi ali pa tudi, če opravljajo kmetijsko dejavnost kot osnovo, je vprašanje, če se bomo lahko vprašali koliko kmetij bomo imeli potem, koliko mladih se bo odločilo za prevzem kmetije in kateri deli Slovenije bodo obdelani in kateri se bodo zarasli. Zato bi jaz apeliral tudi na vse odločevalce, da se to potočilo, ki je zelo dobro pripravljeno, zelo dobro strukturirano, vzame kot resno zadevo in se proba na podlagi tega potem izpeljati tudi nadaljnje ukrepe, ki pa ne rabijo biti povezani z dnevno politiko, ampak morajo biti naravnani dolgoročno, z jasnimi cilji, kajti potem lahko zelo hitro ugotovimo kje smo, moramo pa še ugotoviti kam bi radi šli oziroma kaj bi radi imeli.