Hvala lepa za besedo. Moje ime je Anton Jagodic, ampak nič ne de.

Mi vsako leto smo kar v pričakovanju, da to poročilo izide, ker namreč prikazuje stanje kmetijstva in za vse, ki delamo na tem področju, prinaša zelo pomembne podatke kako tudi te podatke nam služijo pravzaprav tudi za orientacijo dela v naprej. Mislim, da je poročilo kvalitetno in dobro pripravljeno, vsebuje pravzaprav vse kar tako poročilo mora vsebovati, na voljo so nam tudi poročila iz drugih držav in Slovenija tukaj pripravlja enako kakovostna in kvalitetna poročila.

Glede same vsebine, bi pa mogoče izpostavil nekaj dejstev, ki so pa v nadaljevanju, v razmislek nam vsem, ki se s tem ukvarjamo in pa zakonodajalcem oziroma predstavnikom parlamenta tudi, razmislek v tej smeri, kaj pa še lahko pravzaprav s prihajajočimi leti, ki so pred nami tukaj kaj naredimo. Dejstvo je, da poročilo nakazuje, da so strukturne spremembe opazne, da se nadaljujejo, da jih zaznamo, ampak da so te strukturne spremembe nekoliko počasnejše od ostalih evropskih držav, seveda nam je to stanje razumljivo, nekako neugodno pa je, da se to, vsaj tako piše v poročilu, da se je zaostajanje Slovenije za povprečjem EU v tem delu še nekoliko povečalo, to se pravi, pri samem doseganju strukturnih sprememb. Potem sam obseg kmetijske proizvodnje se je razveseljivo povečal, čeprav ta obseg niha, niha, tudi smo odvisni, delamo v naravi in pravzaprav samo lahko rečemo, da to kar je zapisano drži, veselo pa je tudi, da se je obseg živinoreje pravzaprav kljub vsem težavam, ki jih ta panoga skozi leta ima, ohranja na nekem zadovoljivem nivoju in da tukaj tudi dosegamo zadostno, zlasti na področju prireje mleka, zadostno samooskrbo.

Potem tretje dejstvo, ki smo ga zaznali notri je tudi povečanje domače porabe, kar lahko pripisujemo tudi promociji, ki jo ta država izvaja na področju hrane vseh svojih ukrepih, kar je tudi zelo pozitivno, da se domača pridelava povečuje.

Glede na predhodne leto je pa tudi eno malo neugodnejše dejstvo, namreč da se cenovno, stroškovno razmerje v kmetijstvu poslabšalo. Sicer poročilo navaja, da je to razmerje še vedno ugodno in je boljše v zadnjem desetletju, ampak govorimo vendar o enem izmed zelo ugodnih let v kmetijstvu in to se pravi, ta trend teh škarij, cenovno-stroškovnih in to moramo biti pa tudi pozorni pri nadaljnjih ukrepih, ki jih v kmetijstvu lahko imamo.

Potem lahko rečemo, da je država Slovenija ustrezno ukrepala tudi na področju stvari, ki so se nam zgodile v sadjarstvu, povečala se je stopnja sofinanciranja kmetijskega zavarovanja, države pa ravno tako izvedla kar finančne pomoči na področju trga s svežim sadjem in zelenjavo, prirejo mleka in prašičjega mesa, skratka z ukrepi, ki so stabilizirali, sicer bi se nam lahko zgodilo, da bi bili ti trendi bolj neugodni. Potem tudi na področju politike razvoja podeželja moramo reči, da so objavljeni javni razpisi, da to tekoče teče in da ti razpisi pravzaprav ta cikel, zagonski cikel, ki ga slovensko kmetijstvo še kako potrebuje, teče z vsemi, na vseh pravzaprav področjih in pa sektorjih v kmetijstvu.

Pri mladih kmetih je na nek način razveseljivo, da se je nekoliko dvignil ta odstotek mladih kmetov, ampak dejstvo pa je, da smo tukaj vsi pod nekim pritiskom, vsako leto se tudi mladi kmetje za eno leto postarajo in pravzaprav nekako nismo še ujeli trenda, da bi se več mladih odločalo kot nam ta naravni cikel pač prinaša in brez dodatnega napora tukaj na tem področju se nam lahko hitro zgodi preobrat v drugo smer in pravilno je, da se tudi tukaj to izvaja.

Tisto kar bi še mogoče izpostavil, da je pomembno tukaj reči, da seveda Slovenija ima svoja strukturna dejstva, namreč majhna gospodarstva, težje pridelovalne pogoje in tukaj številke ne moremo iz leta v leto spreminjati na veliko, lahko pa prispevamo z ukrepi k trendu in tukaj so ukrepi, ki jih Slovenija izvaja na področju programa razvoja podeželja na nek način usmerjeni tudi v to. Tisto kar pa je zaskrbljujoče za vsa leta od kar se seznanjamo s temi poročili o stanju kmetijstva pa je, da nekako pri standardnem prihodku na gospodarstvu, pri produktivnosti dela v kmetijstvu, tukaj pa pravzaprav nam ne uspe nekako narediti enega preboja. Razlog je verjetno tudi v tem, ker so naše kmetije take, to lahko ugotovitve iz sporočila, da se ne ukvarjajo samo s kmetijstvom in kakšna, to se pravi, ta delež kmetij, ki živi samo od kmetijstva je pri nas drugačen kot v drugih državah in tudi zaradi tega je verjetno del razloga tudi v tem tiči, ampak lahko pojasnijo tudi kolegi z inštituta, ampak dejstvo je, da se pa produktivnost v slovenskem kmetijstvu že vsa leta na to opozarja tudi kmetijski inštitut, nekako ne uspemo tukaj enega preboja narediti. Tako da, jaz bi na koncu rekel, opozoril sem na neke stvari, ki smo jih opazili kot dejstvo, ki so zapisana v tem poročilu in ki nam morajo biti na nek način ves čas na mizi, da se nanje, da se na te stvari tudi odzivamo z bodočimi ukrepi in z nadaljnjim delom na kmetijstvu.

Hvala lepa.