Hvala lepa.

Naj uvodoma tudi sam pozdravim vse prisotne, spoštovane poslanke, poslanci, članice in člani odbora in kolegice in kolegi tudi iz ministrstva in ostalih inštitucij!

Bom poskušal biti kratek kolikor se da, glede na to, da je poročilo relativno dolgo, tako da, že uvodoma povem, da prav kratek bom težko, ampak vseeno. In bom potem tudi po tem uvodnem delu tudi z veseljem pojasnjeval, odgovarjal, če bomo le mogli, če bo v naši moči vedenju, bomo potem odgovarjali z veseljem na vprašanja.

In sicer, poročilo obravnava rezultate slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2018. pripravljen je na podlagi podatkov statističnega urada, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugih virov, ki so bili na voljo do 31. maja 2019, izjemoma tudi pozneje, s katerimi podatki bom operiral, ki so novejši od tega, ki so navedeni v poročilu. Kmetijstvo skupaj z lovstvom, gozdarstvom in ribištvom, je v letu 2018 v skupni dodani vrednosti prispevalo 2,2 %, v let u 2017 – 2 %, k skupni zaposlenosti pa 7,2 %, torej leto prej 7,4 %. Delež zaposlenosti v kmetijstvu, podobno kot v zadnjih nekaj letih in kot tudi v drugih državah še naprej upada.

Po podatkih zadnjega strukturnega raziskovanja v kmetijstvu v letu 2016, se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev, vendar že uvodoma poudarjam, da počasneje, bistveno počasneje kot v nekaterih drugih državah oziroma kot v povprečju v državah Evropske unije. V državah članicah EU-28, torej vseh članic je bilo v letu 2016 okoli 10,5 milijonov kmetijskih gospodarstev, kar je 15 % manj kot leta 2010. V Sloveniji je ta razlika bistveno manjša. Le na Češkem in Slovaškem pa beležimo povečano število kmetijskih gospodarstev, ostale države pa, kot že rečeno, so v tem obdobju zmanjševale. Najbolj Bolgarija, minus 45 %, Hrvaška minus 42 % in Italija minus 29 %. V Sloveniji smo v tem obdobju zmanjšali število kmetijskih gospodarstev zgolj za 6 % oziroma za 6 %. Ob nekoliko večjem obsegu kmetijskih zemljišč še v uporabi, kot leta 2013, tako povprečno kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji obdeluje 6,9 hektare kmetijskih zemljišč v uporabi. Leta 2013 – 6,6, torej smo zrasli v povprečju za 0,3 hektare. Povprečje v starih državah članicah Evropske unije je 28 hektarov, v novih pa osem hektarov, torej skupno povprečje je pa vseh 28 držav je pa 17 hektarov. Še vedno imajo največje povprečje kmetijska gospodarstva na Češkem s povprečno velikostjo 132 hektarov, izboljšanje velikostne strukture pri nas je posledica zmanjšanja števila in pa hkratnemu povečanju kmetijskih zemljišč v uporabi. Še vedno v Sloveniji ostaja in bo verjetno tradicionalno in tudi v bodoče ostajala živinoreja kot prevladujoča proizvodna usmeritev. Z živinorejo se ukvarja 80 % vseh kmetijskih gospodarstev in smo po deležu druga država takoj za Irsko po številu kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarja z živinorejo glede na vsa kmetijska gospodarstva. Povprečno število glav velike živine, torej GVŽ, na teh gospodarstvih je 7,5 povprečje v Evropi vseh 28 držav je 22,9. v primerjavi z letom 2013 se je povprečno število na gospodarstvih povečalo za približno 5 %, kar je večinoma posledica opaznega povečanja števila govedi in perutnine, skupno število GVŽ pa se je zmanjšalo za 1 %, k temu pa verjetno najbolj pripomore upad prašičereje.

Slovenija je tudi edina država v EU z manjšim deležem njiv, 38 % jih imamo kot deležem rajnega travinja, 58 % ga imamo, zaradi česar je paša živinoreje tradicionalna kmetijska panoga in bo tudi verjetno kar še nekaj časa ostala. Na kmetijskih gospodarstvih je v letu 2018 delalo 77,9 polnovrednih delovnih moči, PDM, kar je za 1 % manj kot leta 2017. Tudi v EU-28 se je število PDM na kmetijsko gospodarstvo zmanjšalo za 8 %, pri čemer pa se je nekoliko izboljšala produktivnost dela, merjena s številom polnovredno delovnih moči na 100 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi in sicer povprečje v Evropi je 16,7. Povprečno kmetijsko gospodarstvo v Evropi, Evropa 28. držav zaposluje 0,9 polnovrednih delovnih moči, v Sloveniji pa 1,1 polnovrednih delovnih moči. V Evropi povprečno 1 polnovredna delovna moč obdeluje 19 hektarov, v Sloveniji 5,9 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi. Torej glede učinkovitosti nedvomno zaostajajo naša slovenska kmetijska gospodarstva, glede na povprečje Evrope, vendar k temu nedvomno pripomorejo tudi naše naravne danosti in tudi struktura kmetijskih gospodarstev, ki jih imamo.

Torej starostna struktura gospodarjev ostaja še naprej neugodna. Povprečna starost gospodarjev je 57 let. Leta 2013 je bila 56 let, torej se nam še celo malo poslabšuje. Zaskrbljujoče tudi za nas je predvsem dejstvo, da se med tistimi, ki delajo na družinskih kmetijah, zmanjšuje delež mladih od 25 let in povečuje delež starejših od 65 let. V zadnjih letih je opazno zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ki se kaže v racionalnejši rabi pesticidov in mineralnih gnojil. V večjem deležu metuljnico, kolobarju in povečanju nekaterih manj zastopanih kmetijskih rastlin v setveni strukturi. V letu 2018 so se znova povečale površine kmetijskih zemljišč namenjene ekološkemu kmetijstvu. Obsegale so skoraj 48 tisoč hektarov, kar je 10 % vseh kmetijskih zemljišč še v uporabi, v strukturi še vedno prevladuje trajno travinje in v ekološkem in prestrukturiranih imamo okoli 5 % kmetijskih gospodarstev kot kmetij. V letu 2018 je bilo s kmetijsko pridelavo bistveno bolj ugodno kot leta 2017. 2017 vemo, zlasti na področju vinogradništva, sadjarstva, drugo leto velike pozebe. 2018, ravno na področju sadjarstva, celo beleži rekordne pridelke v daljšem časovnem obdobju, kar pomeni, da je bilo ugodnejše pri večini rastlin oziroma bomo tudi pojasnili kje. Obseg kmetijske proizvodnje se je po začasnih statističnih podatkih povečal za skoraj petino in je tudi 12 % nad povprečjem zadnjih petih let, pri čemer je bil obseg rastlinske pridelave v letu 2018 večji za 36 %, obseg živinoreje pa se je ohranil na ravni predhodnega leta, torej predvsem rastlinski del je bil v letu 2018 relativno ugoden. Leto, kot sem že rekel, 2018, je bilo rastlinski pridelavi mnogo bolj naklonjeno kot prihodnje leto. Kot smo že omenili, je bilo 2017 zaznamovano z močno pozebo v trajnih nasadih. Letina sadja je bila najboljša doslej, še posebej pri jabolkih, pridelanega je bilo skoraj 5-krat toliko sadja kot leta 2017, čeprav je to slaba primerjava, ker 2017 je bilo izrazito slabo leto zaradi pozebe. V intenzivnih sadovnjakih smo pridelali v lanskem letu 105 tisoč ton jabolk. Rekordna je bila tudi letina grozdja, tako po količini in tudi po kvaliteti. Pridelali smo 42 % več grozdja kot leta 2017 in tudi več, 28 % več od petletnega povprečja. Tudi za večino njivskih posekov je bila letina boljša. Hektarski pridelki so bili večinoma nadpovprečni tudi z daljšim časovnim obdobjem. V povprečju so bili skupni pridelki pri večini skupin kmetijskih rastlin večji, razen pri večini vrst trdnega žita, suhih stročnicah, krompirju in oljnicah.

Površine kmetijske zemlje v rabi. Na kmetijskih gospodarstvih se je glede na leto prej nekoliko zmanjšalo na 477,3 tisoč hektarov, torej za slab odstotek se je površina kmetijskih zemljišč v uporabi zmanjšala in sicer, najbolj površina njiv in vrtov za 1,2 % kjer je bilo več površin namenjenih le pridelavi zelene krme iz njih in pa hmelja. Površina trajnih nasadov ostaja skoraj enaka kot v predhodnem letu, torej 27,8 tisoč hektarov. Več kot polovica njiv je bila namenjena pridelavi žit, predvsem koruze za zrnje in pšenice.

V živinoreji v letu 2018 beležimo povečanje prirasta pri drobnici, večja je bila tudi proizvodnja jajc. Prirasta pri prašičih in pitanih piščancih sta ostala blizu ravni leta 2017, med tem, ko se je prirast govedi zmanjšal, manjša je bila tudi prireja mleka, za dober odstotek manjša prireja mleka, vendar smo še vedno na zelo dobrem stanju kar se tiče samooskrbe, še vedno več mleka pridelamo, konkretno več mleka pridelamo kot ga pa tudi pojemo. Po izrazito slabi letini leta 2017, se je proizvodnja medu povečala in bila opazno boljša od povprečja zadnjih desetih let, v lanskem letu smo natočili okoli tisoč 750 ton medu. Število govedi se je zmanjšalo za 1 %, upadanje števila prašičev pa se je generalno ustavilo, stalež drobnice pa je podoben kot leta 2017.

Pogledam, če želimo dobiti informacijo tudi kaj te številke pomenijo z vidika domače porabe in na koncu tudi samooskrbe je prav, da še te podatke pogledamo. In sicer, domača poraba se je v lanskem letu precej povečala pri sadju za 24 %, pri pšenici za 5,2 %, pri rži za 9,1 %. Med živalskimi proizvodi pa pri kravjem mleku za 4,4 %, medu za 23 %. Največja poraba na prebivalca doslej je bila zabeležena pri sadju 151,8 kilograma, še nikoli do sedaj toliko in zelenjavi, 117 kilogramov na prebivalca na leto. Poraba mesa se je malenkost zmanjšala, predvsem zaradi manjše porabe govejega mesa, med tem ko se je poraba perutninskega mesa povečala in tudi tukaj beležimo največjo rabo doslej, 31,4 kilograme, poraba prašičjega mesa pa je na ravni prejšnjega leta. Zmanjšala se je poraba koruze, krompirja, sladkorja in jajc, rahlo pa se je povečala poraba riža. Poraba mleka se je po triletnem zmanjševanju povečala in bila nad ravnjo povprečja zadnjega petletnega obdobja, mleka pojemo okrog 220 litrov v kilogramu na prebivalca.

Stopnje samooskrbe, ki zaradi sprememb v obsegu pridelave in porabe med leti precej nihajo, so bile v letu 2018 višje kot leto prej pri žitu. Dosegli smo 68 % samooskrbo, znotraj te skupine je bila stopnja samooskrbe s pšenico 40 %. Pri koruzi smo 87 % v samooskrbni. Pri zelenjavi je bila v lanskem letu 39 % samooskrba, pri sadju 48 %, če izvzamemo jabolka, pri jabolkih smo bili več kot 100 % samooskrbni, in pa tudi se je rahlo znižala pri mleku. Malo manj smo ga namolzli pa malo več smo ga pojedli. Domača prireja je bila večja od domače porabe, kot sem že rekel, pri mleku, stopnja samooskrbe je 128 %, meso, govedine in perutnine pri obeh stopnja samooskrbe 109 %, pri vseh ostalih pomembnejših kmetijskih proizvodih pa je bila, kot sem že tudi prej omenil, stopnja samooskrbe manjša od 100 %. Cene kmetijskih proizvodov na agregatni ravni so se v letu 2018 nekoliko znižale v primerjavi z letom 2017 so bile v povprečju nižje za 0,6 %, pri čemer so se znižale predvsem cene rastlinskih pridelkov, cene živalskih proizvodov pa so ostale na podobni ravni. Cene rastlinskih pridelkov so bile na skupni ravni leta 2018 za 1,6 % nižja kot leta 2017, še vedno pa precej višja od povprečja cen zadnjih nekaj let. V povprečju so se lani najbolj znižale cene sadja, seveda kar je posledica visokih odkupnih cen v predhodnem letu in pa rekordnega pridelka v letu 2018 ter cene oljnic in grozdja, oboje za 5 %. Pri vseh ostalih pomembnejših rastlinskih pridelkih so se cene v primerjavi s predhodnim letom zvišale, najbolj pri krompirju, hmelju, pri obojih za 8 % in zelenjadnicah za 7 %. V živinoreje so cene ostale na ravni predhodnega leta in na ravni povprečja zadnjih nekaj let. Cene jagnjet, perutnine, kravjega mleka in jedilnih jajc so ostale blizu ravni predhodnega leta. Občutno so se znižale le cene prašičev, ki so bile še vedno na ravni povprečja zadnjih nekaj let. Naj omenim, da pa v letošnjem letu beležimo ravno pri prašičih rekordno visoke cene prašičjega mesa. Zvišale so se cene govedi, v lanskem letu za 2 % in so bile med višjimi v zadnjem obdobju. Cene kmetijskih pridelkov so se torej v letu 2018 nominalno agregatno znižale, cene proizvodnih input-ov za kmetijstvo pa so se žal zvišale, zvišale za 3,8 %. Med pomembnimi skupinami so bile višje cene energije, mineralnih gnojil, krmil, nižje pa cene semen in sadik. Torej cenovno stroškovno razmerje v kmetijstvu se je leta 2018 v primerjavi s prejšnjim letom poslabšalo. Po začasnih podatkih z / nerazumljivo/ najnovejšimi podatki, tukaj pa bodo podatki malo drugačni kot so bili v tem poročilu, so se ekonomski rezultati kmetijstva v letu 2018 izboljšali v letu 2018 v primerjavi z letom prej in so bili realno najugodnejši doslej. Realno je bila neto dodana vrednost kmetijstva višja za 58 %, faktorski dohodek pa za 22 %. Ob občutno večji vrednosti proizvodnje, okoli 1,37 milijarde in nekoliko višji vmesni potrošnji je faktorski dohodek v letu 2018 znašal približno slabih 600 milijonov ali pa 596 milijonov evrov oziroma 7 tisoč 600 evrov na polnovredno delovno moč, v gradivu mislim, da je 6 tisoč 900 evrov na polnovredno delovno moč. Povečanje za 23 % glede na leto 2017. Povečanje dohodkov je predvsem posledica porasta fizičnega obsega v rastlinski pridelavi ob izrazito manj ugodnih, cenovno stroškovnih razmerjih na agregatni ravni.

Poglejmo še nekaj neposrednih plačil proračunskih izdatkov. V letu 2018 se je v okviru neposrednih plačil nadaljevalo izvajanje shem kot so osnovno plačilo, zelena komponenta, dodatek za mlade kmete, plačila za območja z naravnimi omejitvami in shema za mlade kmete. Ob tem so imela kmetijska gospodarstva možnost uveljavljati tudi proizvodno vezana plačila za trdna žita, zelenjadnice, rejo govedi in proizvodnjo mleka v gorskih območjih. Višina nacionalne ovojnice se je zaradi pravila zunanje konvergence zmanjšala na 135,1 milijon, torej za slab milijon. Nadaljevalo se je tudi izvajanje ukrepov opredeljenih v programu razvoja podeželja. Do konca leta 2018 je bilo za ukrepe in tehnično pomoč odobrenih 639 milijonov evrov oziroma 58 % razpoložljivih sredstev, izplačanih pa 40 %, torej 443 milijonov evrov. Najnovejši podatki, do konca letošnjega avgusta je bilo odobrenih okoli 70 % in izplačanih okoli 50 % sredstev. Torej lani smo govorili o odobrenih 58 , letos že 70 in izplačanih lani 40, letos že 59,6 mislim, da je številka bolj točna.

Proračunska izplačila državnega proračuna povezana s kmetijstvom so bila v letu 2018 za 15 % višja kot leta 2017, pri čemer so se za 23 % povečala izplačila iz državnih sredstev in za 12 % izplačila iz proračuna EU. Glavni razlogi za povečanje proračunskih sredstev so bili večje črpanje sredstev PRP za kar 34 % glede na predhodno leto, v različni dinamiki izplačil in izplačila tudi za naravne nesreče, predvsem iz nacionalnega proračuna. Delež financiranja ukrepov s strani EU se je tako zmanjšal na 69 %, leta 2017 je bil 71 %, kar je predvsem posledica večjih izplačil nacionalne proračunske rezerve, kot sem že omenil, za sanacijo posledic naravnih nesreč v letu 2017, pozebe, in pa tudi suše. Za ukrepe politike razvoja podeželja in kmetijske strukturne politike je bil v letu 2018 iz proračuna izplačanih 156 milijonov evrov, torej 34 % več kot sem že prej omenil kot leto 2017, potem od tega dobra polovica za ukrepe, ki zagotavljajo okoljske in druge družbene koristi. Izravnalna plačila povezana z naravnimi omejitvami, okoljem, ekološko kmetovanje in dobrobit živali. Izplačila za ukrepe, ki so namenjeni krepitvi konkurenčnosti agroživilstva so bili v letu 2018 za skoraj 2,4-krat višja kot leta prej in so bila v višini slabih 60 milijonov. Temu so prispevala plačila za posodabljanje in prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev, zlasti izplačila za male kmetije in večje podpore za naložbe v posodobitev kmetijskih gospodarstev.

Poglejmo še zunanjo trgovino z agroživilskimi proizvodi. Krepitev gospodarstva je znova vplivala tudi na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki se je po podatkih v letu 2018, povečala za 7 %, pri čemer je bil izvoz večji za 11 %, uvoz pa za 5,2 %. Torej pokritost uvoza z izvozom je zrasla na 57,7 %, v vašem tem gradivu je še podatek 57,1 %, torej minimalna razlika. Ob tem pa se je nekoliko zmanjšal primanjkljaj, ki je znašal dobro milijardo evrov, tisoč 37 milijonov evrov, leta 2017 pa tisoč 61 milijonov evrov. Izvoz v letu 2018 se je vrednostno povečal, v vseh najpomembnejših skupinah, agroživilskih proizvodov, razen skupin živih živali in pa sadja. Najbolj se je povečal v skupini ostanki in odpadki živil, krma in sicer za 34 % ter v skupini kava, čaj, začimbe, kjer je bil višji za 53 %. Med pomembnimi skupinami pa smo beležili RAC izvoza pri skupinah razna živila 14 %, mesa in skupine pijača, alkohol in kis za 12 %, izdelki iz mesa za 10 %, izdelki iz žit, moke, škrobe in mleka za 6 %. Tudi uvoz je bil v lanskem letu večji kot leto poprej, najbolj se je povečal uvoz raznih živil za 9 %, pijače, alkoholi in kis ter ostanki in odpadki živil, krma, oboje za 8 %, mleko in mlečni izdelki, predvsem izdelki za 6 %, meso za 3 %, vrtnine za 2 %. Lani pa se je zmanjšal uvoz sadja za 5 %, ker smo ga imeli tudi v Sloveniji dovolj. Torej Slovenija ostaja vrednostno neto uvoznica pri večini carinskih tarif agroživilskih proizvodov.

Vrednostni presežek v blagovni menjavi je bil tudi v letu 2018 dosežen pri izdelkih iz mesa in živih živali. Od leta 2013, ko je Hrvaška postala članica EU, znaša delež blagovne menjave za EU okoli štiri petine. Velik del blagovne menjave je tudi prej potekal s sosednjo Hrvaško.

Poslovanje živilsko-pridelovalne dejavnosti v letu 2018 kaže, da so se razmere po desetletju izrazitih nihanj ustalile. ŽPI prispeva k dodani vrednosti slovenskega gospodarstva 1,5 % k skupni zaposlenosti 1,7 %. Obseg proizvodnje v dejavnosti proizvodnje živil je po treh zaporednih letih opazne rasti rahlo stagniral, obseg v dejavnosti proizvodnje pijač pa občutno povečal. Agregatna rast vseh pridelovalnih dejavnosti je bila okoli 5 %. Sicer je to nekoliko manj kot v prihodnjih treh letih, kaže na ustavitev gospodarske konjunkture. Proizvajalčeve cene živil so se v letu 2018 nominalno zvišale za 1,1 %, cene pri proizvajalcih pijač pa so se nominalno znižale za 0,6 %. Živilsko-pridelovalna industrija je v letu 2018 končala z neto čistim dobičkom v višini dobrih 100 milijonov evrov, 100,4 milijone evrov. Leto poprej, 81 milijonov evrov.

Naj navedem še nekaj podatkov glede ukrepov kmetijske politike. V letu 2018 se je nadaljevalo izvajanje shem neposrednih plačil, torej osnovno plačilo, zelena komponenta, dodatek za mlade kmete, plačilo za območja z naravnimi omejitvami in vzporedna shema, kot sem že prej omenil, tudi za male kmete. Tako kot v preteklih letih so bili tudi v letu 2018 po obsegu sredstev najpomembnejši ukrepi na trgu vina, ki zajema podpore prestrukturiranja vinogradniških površin za 228 hektarov v lanskem letu in promocije vina na tretjih trgih. Prvič smo začeli izvajati novo šolsko shemo kot združenje prejšnjih dveh, sadje in zelenjave ter mleko, kjer je bilo razdeljenih 481 ton svežega sadja in zelenjave, 7,6 ton pridelanega sadja in zelenjave, 164 ton mleka in slabih 40 ton mlečnih izdelkov. Vsebine posameznih shem neposrednih plačil se v primerjavi z letom 2017 niso pomembneje spremenile, osrednja shema ostaja osnovno plačilo v obliki plačilnih pravic. Nadaljevalo se je izvajanje zelene komponente, ki je obvezna, nosilcem kmetijskih gospodarstev so bila na voljo plačila za mlade kmete, OMD plačila, proizvodnjo vezana plačila in shema za mlade kmete.

Gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči. Naj omenim, da ministrstvo vodi evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Trajni travniki, barjanski travniki in z drevesi zarasle kmetijske površine so v letu 2018 zavzemali 54,1 % vseh kmetijskih zemljišč, sledijo njive s 26 %, ekstenzivni sadovnjaki 4,2 %, vinogradi 2,7 % in intenzivnimi sadovnjaki 0,6 %. Leta 2018 je skupna površina kmetijskih zemljišč v uporabi v OMD znašala, območje z omejenimi dejavniki znašala 451 tisoč hektarov, torej tudi četrtine Slovenije. Leta 2018 je skupna površina kmetijskih zemljišč še uporabi na območju Nature znašala 148, dobrih 148 tisoč hektarov, skupna površina kmetijskih zemljišč še v uporabi na zavarovanih območjih, parki, pa je bila leta 2018 – 68 tisoč hektarov. Na vodovarstvenih območjih imamo 93 tisoč hektarov kmetijskih zemljišč, od tega na VV-1, torej najbolj zavarovanih območjih 2 tisoč 400 hektarov kmetijskih zemljišč.

Površina gozdov po podatkih za leto 2018 znaša milijon 194 tisoč hektarov oziroma zajema 58,9 % površine Slovenije. V lanskem letu je bilo v slovenskih gozdovih posekanih 6,1 milijona kubičnih metrov lesa, od tega 4,4 milijona iglavcev in 1,7 milijona listavcev, v primerjavi z letom 2017 se je posek povečal za 1,1 milijon kubikov za 20 %, kar je nedvomno posledica sanitarnih sečenj, ki so se v slovenskih gozdovih, ne glede na lastništvo, dogajali. V letu 2018, so bila v gozdovih vseh lastništev skupno opravljena negovana dela na površini 3 tisoč 700 hektarov, kar je primerljivo s predhodnim letom. Glede na letni program vlaganj v gozdove je to žal samo 39 % negovalnih del glede na načrtovano nego v gozdno-gospodarskih načrtih pa 29 odstotkov. Zgrajenih je bilo 10,5 kilometra gozdnih cest, torej kilometer in pol več kot v letu 2017, skupna dolžina gozdnih cest tako znaša 12 tisoč 625 kilometrov. Za njeno vzdrževanje je bilo v letu 2018 iz vseh razpoložljivih virov porabljenih 6,04 milijone, torej dobrih 6 milijonov evrov, torej kar je za 28 % več kot v letu poprej. To je rezultat dviga katastrskega dohodka in višjih izplačil za nadomestilo za vzdrževanje gozdnih cest lastnikov gozdov in tudi državnega proračuna, večjega dela državnega proračuna in v nekaterih občinah tudi občine prispevajo lastna sredstva za vzdrževanje gozdnih cest in vsota v lanskem letu je bila dobrih 6 milijonov. Že nekaj let zapovrstjo je proizvodnja gozdno-lesnih asortimentov na visoki ravni. V letu 2018 je znašala 5,2 milijona kubikov, seveda razlog za to je nadaljevanje sanacije zadnjih nekaj let zaradi podlubnikov in v vetrolomu poškodovanih dreves. Celoten izvoz okroglega lesa v letu 2018 je bil podoben kot v letu 2017 in je znašal 2,6 milijona kubikov.

Če pogledamo še podatke okrog divjadi in odvzemu in pa izgubah. V letu 2018 nekoliko odstopajo od zadnjega desetletnega obdobja. In sicer, na skupni ravni se je odvzem živali zmanjšal, razen pri gamsu, medvedu in volku. Glede na predhodne leto se je odvzem najbolj zmanjšal pri divjem prašiču za 32 % in poljski jerebici za 35 %. V letu 2018 je bilo za financiranje in sofinanciranje nalog javne gozdarske službe, ki jo izvaja Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije, izplačanih 21,5 milijona evrov, kar je 2 % več kot v predhodnem letu.

V letu 2018 so slovenski morski gospodarski ribiči iztovorili okoli 126 ton svežih ribiških proizvodov, 2 % manj leto prej. V evidenci ribiških pravil je bilo 134 plovil za morski ribolov. V sladkovodnih ribogojnicah je bilo leta 2018 vzrejenih tisoč 21 ton sladkovodnih rib, kar je 2 % več kot leto poprej. V športnem sladkovodnem ribištvu je ulov znašal 146 ton, kar je odstotek več kot leto prej. Z vzrejo sladkovodnih rib se je ukvarjalo 162 delovno aktivnih oseb.

Bolj kratko se ni dalo predstaviti zelo obsežno poročilo. Hvala lepa za posluh. Upam, da ste do konca sledili, ampak verjamem, da ste tudi prebrali in bom poskušal še kakšno pojasnilo dati v nadaljevanju.

Hvala.