Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav, spoštovani gostje v našem parlamentu, kolegice, kolegi.

Zdaj, jaz bom poskušala biti zelo, zelo kratka, glede na to, da ste danes že cel dan tukaj, pa verjamem, da ste že malce utrujeni in tudi povedanega je bilo že danes ogromno.

Zdaj, če mogoče izhajam iz tega, kaj je pravzaprav bil danes cilj, da rečem, tudi današnjega posveta? Tudi to, da smo ozaveščeni, da na temelječem znanju ustvarjamo tudi politike, ki boljše razumejo znanost, tudi s strani politike in pa, tudi s strani znanstvenikov. Meni se zdi, da smo, kljub temu, tudi v Sloveniji dostikrat na dveh bregovih in da ne znamo stopiti čez. Tu smo Slovenci predvsem, ja, kar specialisti za to ne komunikacijo in to, kar se da včasih rešiti z zelo preprostimi stvarmi, s preprostim sestankom ali pač, neko debato, iz tega mi naredimo blazno težavo in blazen problem in seveda, potem se okrog tega vrti, pa vrti, pa vrti, ogromno ene energije, nepotrebne, ki bi se jo dalo rešiti tako / tlesk s prsti/, če bi seveda bila volja. Vedno je potem vprašanje, kaj je zadaj.

Seveda, pa gre tukaj za boljše medsebojno razumevanje in pa tudi dialog med znanstveno in pa politično sfero in seveda, premoščanje tega razkoraka. Zdaj, meni se zdi pomembno tudi povedati, da v tem trenutku, v Sloveniji že imamo mehanizem, ki se mu reče tudi javna razprava, preden pride nek zakon v Državni zbor. Se pravi, preden ga obravnavamo poslanci, seveda poteka tudi medresorsko usklajevanje, med ministrstvi in tudi javna razprava, ki je dostopna vsem v Sloveniji, kar je pomemben mehanizem, ki ga moramo in pomembno je, da ga imamo, in tu, da rečem, imamo že en, tak, model, ki je lahko primer dobre prakse v Sloveniji. Tudi to, da univerze že sedaj sodelujejo z gospodarstvom, kot takšnim in torej, znanstveniki že slišijo gospodarstvenike, kaj je potrebno narediti in kje bi se lahko zadeve izboljševale, se mi zdi zelo pomemben doprinos k tej razpravi danes.

Zdaj, problem, ki ga sama tukaj vidim, tudi ko govorimo o tem, o ozaveščanju in o resničnih informacijah, so, tako imenovane »fake news«, ki v Sloveniji pač žal so zelo popularne, pa še eno težavo imamo v Sloveniji, to je pa tisto, uspešnega je treba etiketirati, uspešnemu »ziher« najdemo neko zadevo, o kateri se lahko piše in potem se to vrti v nedogled, seveda, še posebej, če je še zadaj nek interes, predvsem ali politični ali ekonomski. To se mi zdi, da so neke stvari, ki jih v Sloveniji moramo vreči čez ramo in stopiti preko njih. Zakaj? Zato, ker, če ne bomo znali dati poudarka temu, kaj je pozitivno, kaj lahko doprinese k, vsem nam, tudi k naši družbi, da bomo bolje živeli, vsi skupaj, potem pač ne bomo nikoli uspešna družba.

Zdaj, v LMŠ podpiramo sodelovanje med politiko in znanostjo. Prizadevamo si zelo, že sedaj, v tem mandatu, da se ta zadeva razvija čim boljše, tega se Vlada tudi zelo zaveda. Mogoče samo, da vas spomnim, mogoče je že danes bilo to povedano, ker nisem uspela cel dan biti na razpravi, je Vlada že letos namenila 20 milijonov za superračunalnik, ki ga je Univerza v Mariboru razvila skupaj z gospodarstvom – mislim, da bo v roku 14. dni tudi uradna otvoritev tega superračunalnika -, kar pomeni, da Vlada ima posluh za znanost, kar pomeni tudi, da Vlada že sedaj sodeluje. V, še dodatnih 29 milijonov bi naj šlo v znanstveno opremo, ki jo bodo potem za razvoj nekih novih modelov in seveda, nekih novih produktov lahko uporabljali tako na Univerzi v Mariboru, kot tudi v različnih gospodarskih družbah. Tako da, se mi zdi, da na področju Slovenije to niti ni tako slabo urejeno. Res pa je, da nas brez znanosti ni, prav tako, kot nas brez kulture ni, in tukaj še imamo kar nekaj manevrskega prostora.

Zato, kot rečeno, pozdravljam današnji posvet. Vesela sem, da smo tudi slišali kolege iz Evropske komisije, ki so nam predstavili določene modele in bom sama seveda z velikim veseljem predlog sklepa Odbora za izobraževanje tudi podprla.

Hvala lepa, predsednik.