Najlepša hvala.

Pred menoj je nehvaležna naloga povzeti današnja sporočila, ki so bila podana dopoldne, s strani številnih domačih in tujih gostov. Zato se vsem opravičujem, ker bom lahko predstavila samo kratko mnenje, ki je deloma tudi osebno obarvano.

Začela bom s pregovorom, na katerega se je skliceval gospod David Mair, ki ga poznamo tudi v slovenskem jeziku: »Znanje je moč.« Poudaril je, da je po njegovem pregovor mrtev. Pomembno je, ali politiki in državljani slišijo ali verjamejo in ali zaupajo sporočilom. Danes smo priča eksploziji informacij in pogosto so rezultati nasprotujoči si. Obdajajo nas populizem, polarizacija, dezinformacije, kar tudi ne prispeva k jasnim sporočilom.

V nasprotju s prevladujočim mnenjem znanstvenikov, na primer, o dobrobiti cepljenja za državljane, številni prebivalci znanstvenikom ne verjamejo. Prav tako na področju klimatskih sprememb. Medtem ko znanstveniki menijo, več kot 90 % njih, da človeško delovanje danes prispeva h klimatskim spremembam, samo polovica državljanov temu tudi verjame in v kolikor ne bomo zmogli kvalitetnih premikov na tem področju, bomo v naši borbi proti klimatskim spremembam neuspešni. Žal pa tega ne moremo rešiti zgolj znanstveniki z boljšo komunikacijo raziskovalcev. To se je že jasno pokazali, saj naši, dejansko, saj nam državljani po več, že skoraj desetletju, še vedno ne verjamejo.

Pravzaprav je za spoznanje o pomembnosti klimatskih sprememb in o vplivu njih na naše življenje, več naredila Greta, kot pa raziskovalci s svojo komunikacijo. Zato, da bomo uspešni, se je pomembno povezati in jasneje komunicirati s politiko in z odločevalci, ki so potem pristojni za izvedbo, za zakonito… in implementacijo ustreznih ukrepov in prav temu so bili namenjeni današnji poudarki. Seznanili smo se z aktivnostjo Službe za raziskave Evropskega parlamenta, ki nudi podporo svojim članom, analize po meri, lastne raziskave, pa tudi odgovore državljanom. Tudi služba slovenskega parlamenta ima podoben pristop, pa vendar, je v Sloveniji in temu primerno tudi manjša.

Poleg služb parlamenta, ki so dejansko pristojne za tolmačenje znanstvenih rezultatov, za tehnološka predvidevanja in podobno, pa so pomembni kamenčki v interpretaciji znanstvenih rezultatov politikom, tudi določene raziskovalne inštitucije, kot na primer, Skupno raziskovalne središče EU, Evropske komisije, ki je prav tako predstavljajo svoj program danes. Na tem področju je pomembna inštitucija tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo, s katero se je prav v zadnjem letu, močneje povezana tudi slovenska politika, saj je več ministrstev z njimi in skupaj, z Skupnim raziskovalnim središčem Evropske komisije, podpisalo dogovor o sodelovanju na področju krožnega gospodarstva.

Slovenski sistem z vidika raziskovalcev, ki prav tako s svojo komunikacijo lahko prispevajo k politiki, je predstavil direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki je s svojimi študijami podpiral že prenekatero zakonodajo. Poleg raziskovalcev samih, pa se je pomembno nasloniti tudi na civilno družbo in v dopoldanskem času je bil predstavljen primer novinarjev, ki so se povezali in predstavljajo z svojo aktivnostjo Znanost v parlamentu, v Italiji.

Observatorij za inovacijsko platformo javnega sektorja OECD, je prav tako predstavil svoje aktivnosti, tokrat ne na posredovanje in interpretacijo znanstvenih rezultatov v politiki, temveč, kaj vse se lahko naredi, zato, da bo politika bolj inovativna in kakšna orodja potrebujemo. Zaradi tega, ker inovativnost javnega sektorja je tisti ključni element, ki lahko pripomore k boljši izpeljavi zakonodaje, na primer, in boljšim ukrepom.

V tem primeru, je bil potem predstavljen slovenski primer, ki je dejansko en od vodilnih pilotov na področju povezovanja znanja inovacij, z drugimi nosilci politik v državi, v tem primeru na področju krožnega gospodarstva, kot sem omenila, kjer je krožno gospodarstvo, ki je ena od poglavitnih prioritet Slovenije, nosilec je okoljsko ministrstvo, ki se je povezalo z Ministrstvom za znanost, z Ministrstvom za gospodarstvo, z ministrstvom na področju strukturnih skladov, zato, da se pripravi holističen pristop, kjer bojo raziskovalne aktivnosti raziskovalcev in podjetij, prispevale k izboljšavam na področju krožnega gospodarstva in s tem k dobrobiti državljanov. Zato pa, da bi v majhni Sloveniji dejansko lahko to dosegli v čim boljši meri, so se povezali tudi na evropski ravni, z Skupnim evropskim središčem, z JRS-jem(?) in z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo, posebej z njihovima skupnostima na področju materialov, »raw materials« in, »climate« - klimatske spremembe.

Ob tem kratkem zaključku, v pregledu, naj poudarim samo, da je dejstvo, da potrebujemo več informacij pri ustvarjanju politik, še posebej sedaj, ko se soočamo z izzivi, na primer, na področju demografskih sprememb, klimatskih sprememb in podobno. Seznanili smo se s številnimi pristopi, ki dejansko lahko omogočijo boljše politike, ki bojo vplivale na bolj kvalitetno življenje v prihodnosti, vendar, bomo dosegli te cilje lahko zgolj samo, če bomo združili moči in vsak po svoji moči, dejansko prispeval, k tem spremembam.

Hvala.