Hvala predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj, ponovno, z moje strani.

V okviru meseca znanosti, kot veste, danes poteka dogodek Znanost sreča parlament. Ob tej priložnost se bi predsedniku Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, gospodu Rajiću, iskreno zahvalil za to, da ste danes na široko odprli vrata znanosti v Državnem zboru Republike Slovenije. Javno predstavitev mnenj, kjer smo govorili o formiranju o stari politiki in sistemski transformaciji družbe, je potekala od vsega dopoldneva, na današnjem odboru pa boste predočeni v bistvu z tem, kaj smo vse debatirali. Mnogi od vas so se že udeležili predstavitve in se vam za to iskreno zahvaljujem.

V času lahko dostopnih instant informacij različnih reinterpretacij, interpretacij realnosti, je bolj kot kadarkoli, prav zdaj pomemben proces vključevanja znanstvenih spoznanj in vedenj v odločevalske procese. Zaradi kompleksnosti družbenega okolja in raznovrstnih tematik, s katerimi se parlamentarci soočate, je neodvisen in zanesljiv vir informacij, zagotovo ključnega pomena. Pogosto raziskovalke, znanstveniki in pa politiki ter odločevalci, govorijo različne jezike, zato je potrebno, da se znotraj parlamentarnih struktur, oblikujejo ustrezne službe, ki prevedejo znanstveni jezik v jezik odločevalcev. Potrebno je, da znanstvenice in znanstveniki, na eni strani stopijo iz svojih slonokoščenih stolpov, na drugi strani pa, da odločevalci prisluhnemo znanosti in relevantnim informacijam in podatkom.

Na dogodku, danes, kot veste, so bili predstavniki raznovrstnih inštitucij, tako na strani poslušalca, kot na naši strani, ki smo predstavili stališče tako Vlade, kakor tudi naših gostov iz Evropske unije. Ta dogodek je omogočal, že drugič, v Republiki Sloveniji 4 leta že drugače poteka Science meets Parliament, prvič je v Sloveniji potekal leta 2017. Ključni poudarek danes pa ni bil, kot je marsikdaj poudarek, da potrebujemo več denarja za znanost – čeprav ga potrebujemo, da ne bo kakšne pomote -, ampak predvsem, da je potrebno identificirati pomen znanosti, znanja, tudi v odločevalskem procesu, tako na parlamentarnem parketu, v Vladi in drugje.

Pomembno je bilo, da so se predstavili podatki o pomenu vlaganja v znanost, raziskave, razvoj, za razvoj družbe, kot celote, ne samo v luči konkurenčnosti, ampak tudi v luči drugih družbenih izzivov, s katerimi se vsi skupaj soočamo. Nekaj tega ste že imeli na včerajšnjem podnebnem dogodku, zato se ne bom ponavljal. Ter hkrati, da se vsi skupaj zavedamo in pridemo do spoznanja na pomenu tega, kaj pomeni na znanju temelječe odločanje, ter da se izmenjajo dobre prakse, za kar se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem našim mednarodnim gostom, da ste danes delili svoje bogate izkušnje z nami, kako to počnejo druge države in kako to počne tudi Evropska unija.

Za konec, dajmo si odgovorit na vprašanje – kaj lahko ponudi znanost politiki v resnici? Znanost procesov osnovanja politik lahko politiko podpira z znanjem, rešitvami, opcijami, modeli, ki so v temeljitem, kreativnem, na znanju temelječimi sistemskemu(?) odločanju.

»Think tanki, / nerazumljivo/ sheme, laboratoriji javnih politik, »forsight« centri so le nekateri izmed njih, ki omogočajo boljše, na znanju temelječe odločanje, s krepitvijo tovrstnih pristopov, ter sistemskega(?) uvajanja podpornih znanstveno-svetovalnih mehanizmov, v politiki lahko pričakujemo, da bo informirano odločanje stopilo tudi v center snovanja politik prihodnosti.

Hvala vsem, ki ste se bili danes, se odzvali javni predstavitvi mnenj, hvala poslankam in poslancem in še enkrat, hvala predsedniku, da je današnji dan v parlamentu omogočil.