Najlepša hvala za besedo in lepo pozdravljeni še z moje strani. Ministrstvo za finance je majhen porabnik evropskih sredstev. V procesu porabe kohezijske ovojnice je pa naša vloga v bistvu pomembna na koncu, v četrti fazi tako imenovanega certificiranja upravičenih izdatkov in zagotavljanja prihodkov v državni proračun iz tega naslova.

Sredstva iz tekoče perspektive lahko črpamo do konca leta 2023 oziroma do junija 2024 moramo na Evropsko komisijo nasloviti zadnje zahtevke za plačilo. Se pravi nekaj časa je še na razpolago. Kot je bilo danes že nekajkrat omenjeno, na Ministrstvu za finance skupaj z drugimi resorji in SVRK tekoče in budno spremljamo dinamiko črpanja sredstev, že v fazi plačil upravičenih izdatkov upravičencem, zato ker vi veste, da EU sredstva pomembno vplivajo na saldo državnega proračuna. In sicer samo, da vam z nekaj številkami današnjimi postrežem, izplačila iz državnega proračuna na današnji dan znašajo 892 milijonov evrov. Polega tega smo pa še v sklad skladov izplačali 126 milijonov evrov za finančne instrumente. Se pravi to magično milijardo, to magično mejo smo prebili, milijarda 18 milijonov je bila izplačana, to je 33 % naše kohezijske ovojnice. O črpanju evropskih sredstev pa govorimo lahko šele takrat, ko potem na Ministrstvu za finance, ko so opravljene kontrole, ki nam jih nalaga Evropska komisija, se pravi to preverjanje pravilnosti in zakonitosti izdatkov, in takrat lahko šele v bistvu na komisijo potem posredujemo zahtevke za plačilo. V obdobju te perspektive smo na komisijo naslovili zahtevke za plačilo v višini 953 milijonov, kar pomeni tretjina, 31 % razpoložljivih sredstev. Ugotavljamo, da dinamika črpanja ni optimalna, ampak v zadnjih dveh letih smo se pa dejansko opazno premaknili. Konkretno smo v letošnjem letu na komisijo že naslovili zahtevke za plačilo v višini 457 milijonov evrov, do konca jih bomo še. Na MF delamo in zelo intenzivno se dejansko na teh EU zgodbah dogaja prav zadnje dni decembra. Tako, da te številke bodo do konca leta še izboljšane. In tukaj bi samo rada poudarila, da je Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami, tik pod povprečjem EU, za tisto 1 % točko zaostajamo v primerjavi z drugimi.

Kot je bilo že omenjeno, dejansko resorji zdaj skupaj tole gledamo, spremljamo zgodbo, tudi po vsebinah, moji kolegi, ki imajo več vsebinskih projektov, so vam povedali, kaj se konkretno dogaja, za katere vsebinske sklope gre, za katera področja, kdo so upravičenci. Ker upravičenci so v bistvu, tretjina sredstev gre preko občin, samo nekje 20 % so končni upravičenci ministrstva, potem nekje četrtina so javna podjetja, javni zavodi, javni skladi in ta problem, ki ga zaznavate in izvajalci in poslanci se dejansko zgodi v tej tretji fazi, se pravi v implementacijski fazi, kjer pač na ene stvari se da vplivati, na druge se pa ne da vplivati.

Na koncu bi želela poudariti to, da vlogo Ministrstvo za finance, mi tekoče certificiramo izdatke Evropski komisiji, tako da razlike med v bistvu izplačanimi zneski in potem poslanimi zahtevki na komisijo praktično ni. Evropske pravne podlage nam še nalagajo, da moramo finančni načrt posameznega leta do Evropske komisije realizirati v roku treh let, to je tako imenovano pravilo M plus 3. In podatki kažejo, da je Slovenija v vseh teh letih izvajanja kohezije na tem področju izredno uspešna, da smo vsako leto ta cilj dosegli in nismo izgubili niti evra evropskih sredstev. Kot je bilo pa tudi danes že omenjeno, se bo fokus, predvsem v naslednji perspektivi moral preseliti iz tega, koliko smo potrošili, predvsem na to, kako učinkovito se potroši ta dodeljeni denar oziroma če uporabim še en drug izraz, kaj imamo občani ali pa državljani od tega. Hvala lepa.