Hvala lepa predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci. MGRT je eden večjih, da tako rečem, porabnikov kohezijskih sredstev, pa mi dovolite zato, da malce obrazložim tudi, kako pri nas potekajo te stvar in kje vidimo morda težave in kakšno priložnost.

Najprej to, kar je tudi predlagatelj dr. Trček omenil, da nam je zdaj v tem tednu jasno, da bo Slovenija v novi finančni perspektivi po vseh verjetnosti dobila nekaj manj sredstev na razpolago, zaradi Brexita, pa tudi zaradi, hvala bogu, razvoja Slovenije, še posebej na zahodu, ker gremo v pravi smeri. Jaz to zmanjšanje sredstev ne vidim kot nekaj tragičnega. Nasprotno, to je nam je lahko pohvala, da delamo dobro, da se Slovenija razvija. Predvsem pa vidim to, da bomo morali ta sredstva, ki nam bodo na razpolago še bolj skrbno, še bolj učinkovito porabiti. Če ne drugače, nas bo pa to prisilo k temu. Tako, da v ta namen, če smem še tukaj dodati, vsaj na našem ministrstvu zdaj že nekaj časa programiramo, razmišljamo, iščemo načine, kako sredstva, ki jih bomo prejeli, ki nam bodo na razpolago od leta 2021 naprej, seveda čim bolj učinkovito, da tako rečem, plasirati v gospodarstvo in pa v vse tiste ostale inštitucije, ki prispevajo k razvoju Slovenije. To je eno.

Drugo, kot je bilo rečeno, tudi kot predlagatelj pravilno ugotavljam, zelo je pomembno, kako torej, ta sredstva, na kašne načine jih uporabimo, kakšne mehanizme izvedemo zato, da je izplen kar največji. Ni enostavno. Predvsem zato, ker je potrebno seveda imeti zelo jasno vizijo, zelo jasno strategijo okoli tega. Jaz mislim, da nam je vendarle s strategijo pametne specializacije, ki smo jo sprejeli in mislim, da je zelo dobra in nam to priznavajo tudi kolegi v Evropski uniji. Z nekaterimi ostalimi strategijami, kot je v našem primeru tudi strategija internacionalizacije, pa strategija industrijskega razvoja in tako dalje. Jaz mislim, da imamo zelo jasne usmeritve. In temu seveda poskušamo kar najbolje slediti tudi pri oblikovanju razpisov. Tukaj je seveda zelo pomembno, da sodelujemo s kar največ deležniki. In jaz mislim, da smo v zadnjih letih naredili kar velik kvalitetni premik v tem pogledu, še posebej po zaslugi tudi strateško razvojno inovativnih partnerstev, torej SRIP-ov, ki predstavljajo platforme pravzaprav na teh devetih področjih pametne specializacije, ki je in kar so osnova tudi za oblikovanje razpisov in razvojnih politik. Jaz mislim, da smo do zdaj te začetniške težave uspešno prebrodili, da se gospodarstvo in inštitucije znanja učinkovito pogovarjajo in dogovarjajo in tudi pripravljajo, mislim, da kar dobre strategije za teh devet področij in to je že zdaj osnova za oblikovanje naših razpisov. Tako da, jaz mislim, da tu vendarle smo naredili kar nekaj pomembnih korakov naprej. Kar ostaja še, vsaj po mojem mnenju kar velik izziv za vsa ministrstva, torej za celotno Slovenijo je, da tako rečem digitalizacija samih razpisov. Tukaj seveda potekajo dogovori na medresorskem nivoju. Mi smo na našem ministrstvu en poskus že naredili in seveda se pokaže kaj hitro, koliko časa lahko prihranimo, da digitalizacija ni samo nekaj, o čemer govorimo, ampak da lahko tudi v praksi vidimo zelo konkretne koristi. Tako da zdaj prav v začetku leta bomo objavili nov razpis, to bo drugi, ki bo, da tako rečem povsem digitaliziran. Tukaj so še priložnosti in bom rekel tiste stvari, ki jih lahko zelo hitro pravzaprav brez večjih težav naredimo, sprejmemo in smo bolj učinkoviti. Kar se tiče samega našega ministrstva, velika večina sredstev, približno 66 % oziroma 63 % tako nepovratnih sredstev je namenjenih malim in srednje velikim podjetjem. Torej naša usmeritev je. Sledimo seveda tudi usmeritvi Evropske unije, da moramo s kohezijskimi sredstvi podpirati, pomagati malim, srednje velikim podjetjem pri njihovem, prvič; rasti, razvoju in pa seveda tudi preboju na tuje trge oziroma bomo rekli, ena je znotraj evropske unije, drugo – tuji trgi, pa mislim na tretje trge. Tako da tukaj pa naletimo na eno težavo – na težavo seveda, absorpcijske sposobnosti oziroma kapitalskega zaledja manjših podjetij. To pomeni, da so seveda sposobna precej manjše zneske sredstev, da tako rečem, uporabiti pri svojih projektih, kar je logično. To pomeni, da je ogromno projektov in seveda posledično pomeni tudi veliko administrativnega dela. Ne, da se opravičujem, je pa res, da v tej finančnih zdajšnji perspektivi je to nekaj novega in s tem se soočamo in s tem poskušamo zdaj, ker je najbolj je to preko sistem voucherjev, preko krepitve pri pregledovanju pogodb, pregledovanju izplačil in tako naprej. Skratka, tukaj smo naredili, spet poudarjam, nekaj pomembnih korakov, tudi z reorganizacijo same službe na ministrstvu, tudi z večjo vpetostjo naših izvajalskih inštitucij, kot sta SPIRIT, pa slovenski podjetniški sklad pri izvajanju teh razpisov, tako da iščemo resnično vse rezerve, da bi te, armado, da tako rečem, pogodb, ki nastanejo na osnovi teh razpisov za srednja in mala podjetja, čim bolj učinkovito, predvsem pa čim bolj hitro in na zadovoljstvo uporabnikov izpeljali. Do zdaj smo samo za informacijo od leta 2016 razpisali 292 milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev. To je približno 88 % nepovratnih sredstev, ki jih lahko namenimo MSP-jem. Pogodbeno smo za MSP vezali že 181 milijonov evrov nepovratnih sredstev oziroma 62 % razpisane vrednosti.

Druga zadeva, ki bi jo rad izpostavil v kontekstu razpisov na našem ministrstvu je seveda, so projekti vezani na raziskave in razvoj. Tukaj pa podpiramo seveda tudi večje prebojne, inovativne projekte visokih vrednosti. Tukaj zdaj je malce lažje vseeno, ker so v povprečju te vrednosti 385 tisoč na posamezno pogodbo. Seveda pa smo naleteli na drug izziv, na izziv, da je tudi tukaj potrebno ogromno dela, predvsem pri validaciji, se pravi pri vrednotenju teh projektov, tukaj se poslužujemo seveda z zunanjimi evalvatorji. Moja želja, ideja je, da bi seveda tudi kakšne tuje, ker ni dovolj, jaz mislim, da sploh pri nekih res razvojnih inovativnih projektih je dobro, da imamo tudi od zunaj pogled in evalvacijo teh naših projektov. Zato je recimo razpis, tako imenovani demonstrativni piloti, ki smo ga objavili že kar nekaj časa na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo trajal nekaj dlje časa, se strinjam, predolgo, ampak vendarle nismo želeli, da bi, vreden pa je, mislim, da »6» ali 78 milijonov evrov. Torej gre za enega največjih razpisov v tej finančni perspektivi. Ravno zaradi tega si ne želimo seveda, da bi prišlo do težav, do napak, do pomanjkljivosti in ker je to prvi tak, je trajalo vse skupaj malce dlje, zato je tudi nekaj manj izplačil v letošnjem letu. Kar želim povedati s tem je, da v nekaterih stvareh vendarle orjemo ledino, poskušamo hkrati z izvajanjem teh razpisov(?) se tudi učiti, tudi na kakšni napaki, priznam, ampak dokler se kaj naučimo in dokler niso posledice prehude, mislim, da je tudi to pomembno, da vendarle poskušamo biti čim bolj proaktivni pri teh zadevah.

Nekaj bi še omenil, da smo pri samem črpanju teh sredstev in pri plasiranju v podjetja na področju raziskave in razvoja uspešni, da smo tukaj praktično že vse, mislim, da imamo v prihodnjem letu samo še en razpis za raziskave razvoj in inovativnost, še en poziv in si zato pravzaprav želimo in prizadevamo, da bi na to tako imenovano os 1, dobili še nekaj več sredstev, ker mislimo, da, če kam, potem je smiselno seveda ta denar vlagati v raziskave, razvoj in inovativnost, ker to je edina karta, ki nas lahko seveda pelje naprej.

Še bi se dotaknil vzhod-zahod. Velik problem, se strinjamo, tukaj imamo, to je treba priznati težave s absorpcijo na vzhodni kohezijski regiji. Naj povem, da smo v vzhodni kohezijski regiji na področju raziskave in razvoja z razpisi namenili 88 %, na področju podjetništva pa 73 % celotne razpoložljive vrednosti evropskih sredstev. Torej gre res večina v vzhod. Analiza pa pokaže, da ostane na vzhodu nedodeljenega v povprečju 40 % denarja, ki je bil razpisan. Prav tako je tudi delež izplačil v primerjavi s pogodbeno vrednostjo nižji na vzhodu kot na zahodu. Torej, zavedamo se tega problema, zavedamo se tudi zlorab, ki se občasno dogajajo in smo jih zaznali, da torej imamo kar naenkrat samo »kaselce« na vzhodu, podjetja pa seveda dejansko / nerazumljivo/, zato so obiski na terenu, sledenje, kontrole tako zelo pomembne. In včasih se kakšne stvari zavlečejo, tudi zaradi tega. Tako, da želim poudariti, da tukaj bo potrebno tudi v novi finančni perspektivi en tehten razmislek pravzaprav, kako naprej.

Če zaključim. Neke izkušnje nam kažejo, da smo bili do sedaj vendarle uspešni pri črpanju evropskih sredstev na MGRT, v procesu izvajanja te Evropske kohezijske politike, tudi ocenjujemo, da je bilo uspešno, da smo imeli tudi konkretne dobre rezultate. Izplačila evropskih sredstev potekajo v več letih izvajanja projektov, zato je razumljivo, da zaostajajo za podprtjem projektov, povedano drugače, mi smo večino pravzaprav sredstev že pogodbeno vezali, do sedaj 72 % vseh razpoložljivih nepovratnih in povratnih sredstev. Je pa res, da smo z plačili upravičencev do sedaj na 33 %, do konca letošnjega leta, to kar planiramo, naj bi prišli do 36,3 %. To se sliši malo, tudi je malo relativno, ampak vendarle, mi imamo še kar nekaj let časa, da vsa ta sredstva torej do 100 % izplačamo. Na žalost je tako, da se tudi v preteklih kohezijah dogajalo da, želja nam je vsem, da izplačila potekajo v neki obliki, recimo ploščate Gaussove krivulje. Realnost je drugačna. Dogaja se, da je nizko, nizko, potem pa zadnja dva, tri leta pa dobimo to špico pri izplačilih. To seveda pomeni, da na koncu vendarle sistem deluje, ampak vprašanje pa je učinkovitosti pri tem. Zato je logičen razmislek in vsaj moja še enkrat osebna želja in smo v ta namen tudi že kontaktirali tudi kolega iz Inštituta Jožef Štefan ali bi nam lahko glede na to, da človeški faktor seveda včasih pade v teh željah, nam pomagali z umetno inteligenco oziroma z nekim algoritmom, ki bi nam povedal, glejte, v finančni perspektivi 15. aprila 2024 razpišite razpis za to in to, ker bo takrat optimalna absorpcijska sposobnost za upravičence, ker bomo takrat imeli optimalno recimo gospodarsko rast ali pa neko, ciklus razvoj in tako naprej. Mogoče se zdi utopično, ampak verjemite mi to bo slej ko prej realnost.

Tako, da poskušamo biti tudi tukaj proaktivni. Jaz mislim, da tudi to, da so na SVRK, da imamo zdaj redna srečanja, koordinacije, zelo polno pomeni, ker si med seboj jasno izmenjujemo in mnenja in težave in priložnosti in jaz mislim, da ne bi bil plato(?) zvona tukaj, ampak bi rekel, glede na to, da smo res strnili vrste, da bomo, si upam trditi uspešni do konca te finančne perspektive. Pomembno pa je, da seveda danes začnemo razmišljati, da razmišljamo o novi finančni perspektivi o novih, operativnem programu, o tem, kaj želimo pravzaprav s sredstvi, ki nam bodo na voljo od leta 2021 do leta 2027. Hvala lepa.