Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani župani, predstavniki Vlade in ostali gostje.

Na področju okolja in prostora imamo velik nabor možnosti uporabe kohezijskih sredstev. Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti ter prilagajanje podnebnim spremembam so široko področje. Znotraj teh pa zanesljivost oskrbe s pitno vodo, izgradnje infrastrukture za odvajanje čiščenje komunalnih odpadnih voda in nižjo poplavno ogrožnostno območje pomembnega vpliva poplav zahteva posege, ki niso niti poceni, niti hitro izvedeni. Gre namreč za infrastrukturne projekte, ki zahtevajo dobro pripravo in daljši čas za izvedbo. To pomeni, da rezultati niso vidni takoj, ampak v večini primerov šele po zaključku projekta, ko so prebivalci na infrastrukturo tudi priključeni. Kljub temu imamo do tega trenutka 42 % realizacijo glede na dodeljena sredstva. V veliki večini gre za projekte, ki so bili pripravljeni že v prejšnji finančni perspektivi in se njihova izvedba že zaključuje, pred tem pa so se morali prilagoditi tudi pravilom te finančne perspektive. Za še ne dodeljena sredstva bi moralo biti v pripravi vsaj še 63 projektov iz tako imenovanega naslova dogovorov za razvoj regij, kjer so upravičenke občine. To pomeni, da so občine tiste, ki projekte pripravijo in izvajajo. Za že prejetih 43 projektov pa ugotavljamo, da se tudi pomanjkljivo pripravljeni, zaradi tega nastajajo zamude. V trenutni finančni perspektivi smo se soočili tudi z novim področjem financiranj, kot je na primer biotska raznovrstnost in urbani razvoj, kar je zahtevalo precej vloženega truda v kvalitetno pripravo izvajanja. Na Ministrstvu za okolje in prostor tako sedaj uspešno podpiramo tudi projekte urbanega razvoja, ki se v tekoči finančni perspektivi izvaja v 11 mestnih občinah. Vzpostavljeno intenzivno sodelovanje z mestnimi občinami ima več pozitivnih učinkov in sicer poleg izvedbe številnih projektov, reaktivacije, praznih, slabo izkoriščenih ali neprimerno uporabljenih zemljišč v mestih, tudi vzpostavitev učinkovitega sodelovanja državne in lokalne ravni. Nenazadnje je bilo na ta način tudi spodbujeno, okrepljeno sodelovanje med mestnimi občinami. Poudariti pa moramo tudi, da bi s pripravo trajnostnih urbanih strategij, ki so pogoj za dodelitev sredstev Evropske unije, narejen pomemben napredek pri strateškem načrtovanju celostnega razvoja mest. Kot posledica obvladovanje strateškega razvoja pa so v mestnih občinah lahko pripravili izvedbene načrte s projekti, ki rešujejo ključne potrebe mest. Kohezijska sredstva na področju okolja in prostora so torej izjemnega pomena, ne samo za izvajanje zavez Evropske unije, kot je to na področju odvajanja in čiščenja, temveč tudi za sam razvoj. Usmerjena so predvsem za zagotavljanje osnovne infrastrukture in omogočanje podlag za nadaljnje delovanje na posameznih področjih. Pri tem pa se moramo zavedati, da so pogoji pridobitve sredstev strogi, področja sofinanciranja pa vedno bolj omejena. To je jasno razvidno tudi v dosedanjem delu pri pripravah na finančno perspektivo 2011 do 2027, kjer nas čaka nekaj zelo resnih odločitev. Tam bomo omejeno količino sredstev usmerili z največjimi možnimi pozitivni učinki na okolje. Hvala lepa.