Najlepša hvala. Dobro jutro vsem skupaj. Spoštovana gospoda predsednika, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci, članice in člani obeh odborov! Dovolite mi, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 19. novembra 2019 v Bruslju. Na dnevnem redu so vsebinske točk, in sicer večletni finančni okvir za obdobje 2020-2021, 2020-2027. Priprave na zasedanje Evropskega sveta 12. in 13. decembra 2019. Krepitev spoštovanja pravne države v Uniji ter širitev in stabilizacijsko pridružitveni proces. 1. točka – večletni finančni okvir 2020-2021 do 2020-2027. Svet za splošne zadeve se bo seznanil s trenutnim stanjem glede pogajanj o novem večletnem finančnem okvirju. O tem bo poročalo finsko predsedstvo, ki bo predstavilo tudi nadaljnje korake v zvezi s tem. Razprava načeloma ni predvidena. Naj vas ob tej priložnosti obvestim, da bo posodobljen pogajalski okvir predsedstvo posredovalo konec tega meseca, ta bo prvič vseboval kompromisne številke glede obsega večletnega finančnega okvirja in finančnih sredstev za posamezna poglavja proračuna Evropske unije. Pogajanja na politični ravni se bodo začela na decembrskem evropskem svetu. Upamo na njihov zaključek spomladi 2020. Po objavi kompromisnega predloga pogajalskega okvirja bodo v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije pripravili predlog izhodiš za zadnjo fazo pogajanj o večletnem finančnem okvirju in jih predložili v obravnavo Državnemu zboru. Priprave na zasedanje Evropskega sveta 12. in 13. decembra 2019. Svet za splošne zadeve bo naslednji teden obravnaval obrazložitveni osnutek dnevnega reda za decembrsko zasedanje Evropskega sveta. Predvideno je, da bodo voditelji držav članic Evropske unije decembra izmenjali mnenja o podnebnih spremembah o večletnem finančnem okvirju za obdobje 2020-2021, 2020-2027 ter o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Slovenija se strinja z obrazloženim osnutkom dnevnega reda za decembrski evropski svet in v tej fazi nanj nima pripomb. Bolj podrobno se bomo k tej temi vrnili pri izhodiščih za decembrsko zasedanje Sveta za splošne zadeve, ko bo tudi že predložen osnutek sklepov za evropski svet.

Krepitev spoštovanja pravne države v Uniji. Zasedanje se bo na povabilo predsedstva pri tej točki udeležil direktor Agencije Evropske unije za temeljne pravice gospod / nerazumljivo/, ki bo predstavil strokovne vidike agencije glede krepitve vladavine prava v Evropski uniji. Predvidoma se bo osredotočil tudi na področje zaščite državljanov in njihovih svoboščin, kar je tudi ena od prednostnih nalog iz nove strateške agende Evropske unije. Svet bo nadalje obravnaval tudi osnutek sklepov o reviziji letnega dialoga v o vladavini prava, ki na zasedanjih sveta za splošne zadeve poteka že od leta 2014. Pričakujemo izmenjavo mnenje, ki bi vodila k soglasju o dovolj ambicioznih sklepih sveta, saj izkušnje kažejo na smiselnost nadaljnje krepitev dialoga. V osnutku sklepov je predlagan bolj strukturiran dialog o stanju vladavine prava v državah članicah v Uniji, ki bi vodil h konkretnejšim rezultatom. Tak dialog bi lahko imel preventivno vlogo, saj bi obravnaval primere dobre praske in naj bi temeljil na letnih poročilih komisije o stanju vladavine prava v državah članicah. Ponovna ocena dialoga je predvidena do konca leta 2023. Osnutek sklepov zajema tudi predlog o nadaljevanju razprave o periodičnem pregledu med državami članicami. Slovenija pozdravlja priložnost za izmenjavo mnenj o temeljnih pravicah in vrednotah. Menimo, da je za spoštovanje vladavine prava ključno razumevanje in priznavanje teh vrednot, ki povezuje države članice. Slovenija ob enem podpira sklepe v smeri krepitve letnega dialoga. Prepoznavamo potrebo po celovitem, strukturiranem in ciljno usmerjenem dialogu. Poudarjamo, da naj bo usmerjen proti posamezni državi članici, ampak osredotočen na pereče probleme. Zavzemamo se za sinergijo in dopolnjevanje med različnimi mehanizmi s ciljem boljše učinkovitosti in izogibanju podvajanja, širitev in stabilizacijsko pridružitvenih proces. Na zasedanju se bodo člani svet za splošne zadeve seznanili s trenutnim stanjem glede širitve in stabilizacijsko pridružitvenega procesa potem, ko oktobra Evropski svet ni odobril začetka pridružitvenih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. Nadaljevanje razprave o širitvi je pomembno zaradi potrjevanja evropske perspektive držav Zahodnega Balkana, poenotenja stališč med državami članicami in izmenjave mnenj glede metodologije širitvenega procesa. Skladno s sklepi se bo Evropski svet vrnil k vprašanju začetka pogajanj marca 2020. Maja pa bo v Zagrebu potekla vrh Evropska unija Zahodni Balkan. Slovenija podpira razpravo o širitvi z namenom potrjevanja evropske perspektive držav Zahodnega Balkana. Evropska unija mora zaradi svoje načete kredibilnosti podati jasne signale o svojih širitvenih zavezah. Slovenija poudarja, da je za Severno Makedonijo in Albanijo nujna čimprejšnja pozitivna odločitev. Zaustavljanje in ne nadaljevanje širitvenega procesa je za Slovenijo nesprejemljivo, kar škodi notranji varnosti in stabilnosti držav v procesu ter ob enem odpira vrata za regionalne geostrateške ambicije tretjih držav. Spoštovani zahvaljujem se za vašo pozornost in s tem zaključujem predstavitev izhodiš za zasedanje Sveta za splošne zadeve. Hvala lepa.