Spoštovani gospod predsednik, minister, visoki zbor.

Fiskalni svet je, tako kot zakon predvideva, ocenil predloge proračunov za leti 2020 in 2021 s fiskalnimi pravili in tudi dopolnjene predloge proračunov.

Glede prvotnih predlogov proračunov je Fiskalni svet ugotovil, da formalno sicer ustrezata fiskalnim pravilom vendar je zaznal precejšnje neskladnosti med številkami s proračunov in pa siceršnjo zakonodajo, ki se sprejema oziroma, ki bi utegnila biti sprejeta in bi vplivala na izvrševanje proračunov. Prav tako je opozoril na znatna tveganja.

Vlada RS je na osnovi tega, tudi kot je že minister povedal, pripravila dopolnjen predlog in ugotavljamo, da so v določeni meri neskladja odpravljena in da je, v računovodskem smislu, kljub rahlemu poslabšanju, sta proračuna še vedno ostala v okvirjih fiskalnega pravila.

Kar je mogoče pohvalno je tudi to, da je predvideno zmanjšanje deleža javnega dolga v BDP, mnogo intenzivneje, kot to predvideva Pakt za stabilnost in rast. Ampak to seveda vse velja ob predpostavki, da bo rast prihodnje leto vsaj 3 %. S tem pa je povezano tudi prvo tveganje – že UMAR, ko je pripravil projekcijo 3 % gospodarske rasti, je pripravil tudi nižjo varianto b z nižjo stopjo gospodarske rasti, Ministrstvo za finance pa je pripravilo predlog proračuna, ki temelji na 3 % stopnji gospodarske rasti, torej na tej prvotni in uradni napovedi. Vse napovedi mednarodnih institucij predvideno gospodarsko rast za prihodnji 2 leti znižujejo in zato je na mestu previdnost. Oziroma v teh mednarodnih okoliščinah, ki lahko vplivajo na zmanjšanje rasti, se skriva pomembno tveganje za to, da lahko dejansko proračuni izskočijo iz predvidenih okvirjev in s tem tudi zapustijo varno cono fiskalnega pravila.

Prav tako niso odpravljena vsa tveganja, saj minister priznava, da tudi ni mogoče vseh tveganj odpraviti. Ampak kljub temu je treba opozoriti na to, da so v dopolnjen predlog proračunov vključene postavke s pozitivnim vplivom na saldo javnih financ, ki pa še nimajo ustrezne podlage v veljavni zakonodaji. Recimo znižanje odhodkov za transferje.

Potem o nekaterih ukrepih potekajo usklajevanja in ki utegnejo imeti vpliv na izvajanje proračunov, recimo izredna uskladitev pokojnin, nekatere. So pa tudi takšne zakonodajne spremembe, ki bodo na javne finance samo v manjši meri vplivale, na daljši rok pa lahko vzdržnost javnih financ pomembneje poslabšajo; poznamo ta problem iz razprave o spremembah pokojninske zakonodaje.

Tako, da bi bil tak proračun izpolnjen, torej, da proračun tudi v svojem izvrševanju ne bi skočil iz okvirov fiskalnih pravil, bo potrebne nekaj sreče, to je predvsem kar se tiče mednarodnih dogajanj, slovenskega izvoza in vpliva na bruto domači proizvod in s tem tudi na prihodke. Potrebne bo pa tudi mnogo modrosti, tako v Vladi kot v Državnem zboru, da pri sprejemanju ukrepov spoštujete začrtane proračunske okvire. Treba pa je priznati, da zaenkrat še nimamo začrtanega celovitega nabora politik za ustrezno zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Znano je tveganje, povezano s staranjem prebivalstva, oziroma to sploh ni tveganje, to je dejstvo, potem tveganja v zvezi z okoljsko problematiko, ki bo tudi zahtevala javnofinančni angažma. In tako se nam bo brez začrtanih dolgoročnih ukrepov za zagotavljanje vzdržnosti javnih financ zgodilo to, da bomo v katerem od naslednjih let prišli v situacijo, da bo treba krčiti investicije države, kajti to je tisti najlažji način, da javne izdatke spravimo v okvir javnih prihodkov, kar pa je seveda za razvoj države slabo. Zato ponovno pozivam k pripravi celovitega nabora politik za ustrezno zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Še nekaj bi na koncu rad povedal. Fiskalna pravila zaenkrat še niso restriktivna, kajti omogočala so rast javnih izdatkov. Vendar trenutno imamo situacijo, ko ocenjujemo, da je predvidena rast bruto domačega proizvoda optimistična. In že zaradi previdnosti je prav, da javni izdatki, ki pa jih zagotavljamo s proračunom, rastejo počasneje kot pa predvideni javni prihodki, ki jih pravzaprav še ni in ki so povezani z močnimi tveganji. Tako ne glede na diskusije o teoretičnih kontroverzah glede ugotavljanja stanja v ciklusu že enostavno načelo previdnosti zahteva, da zagotovimo porabo manj, nekoliko na nižji ravni, kot pa upamo, da bodo visoki prihodki. To pa je tisti nominalni presežek, ki zagotavlja strukturno izravnan saldo, ki ga zahtevajo tudi fiskalna pravila.

Hvala lepa.