Hvala lepa.

Spoštovani predsednik odbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Pred vami sta dopolnjena predloga državnih proračunov za leti 2020 in 2021. Pri njuni pripravi je Vlada smiselno upoštevala opozorila, izražena na sejah delovnih teles Državnega zbora in Državnega sveta in opozorila Fiskalnega sveta glede upoštevanja finančnih učinkov posameznih ukrepov, ki so bili sprejeti po posredovanju predlogov proračunov v Državni zbor.

Vlada je v dopolnjenem predlogu proračunov upoštevala paket davčnih sprememb oziroma tako imenovane davčne optimizacije, ki jih je Državni zbor sprejel 23. oktobra 2019. Te spremembe pomenijo sicer znižanje davčnih prihodkov iz naslova dohodnine, ki pa se uravnotežijo s povečevanjem obremenitve kapitala, delno pa z ukrepi za povečevanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev. Razbremenitev dela pa hkrati pomeni tudi krepitev kupne moči, preko višjih neto prejemkov naših državljanov, s pozitivnim vplivom na domačo potrošnjo.

Prav tako je v dopolnjenem predlogu proračunov smiselno upoštevan sklep, ki sta ga parlamentarna Odbora za infrastrukturo in okolje ter za gospodarstvo, sprejela 18. oktobra 2019. Vladi sta predlagala, da zagotovi zadostna sredstva za gradnjo zahodne obvoznice Slovenska Bistrica. Investicija v gradnjo zahodne obvoznice v Slovenski Bistrici, je ena izmed investicij, ki ima multiplikator za gospodarsko rast. Dopolnjeni predlog upošteva tudi določbe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ga je Državni zbor sprejel 29. oktobra 2019, zato se predlagajo dodatna sredstva za povečanje števila mest v programih javnih del.

S predlaganimi dopolnitvami proračunov, se prihodki državnega proračuna za leto 2020 načrtujejo v višini 10,773 milijarde evrov, kar je 45 milijonov evrov manj, kot smo načrtovali v prvotnem predlogu proračuna. Za leto 2021 se prihodki glede na prvotni predlog ne spreminjajo in so predvideni v višini 11 milijard 111 milijonov, je pa zaradi spremembe zakonodaje, ki stopi v veljavo leta 2020, prišlo do sprememb znotraj kategorij prihodkov v letu 2021. Odhodki se v dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2020 zvišujejo z 8 milijonov evrov na 10 milijard 358 milijonov evrov, v letu 2021 pa se ne spreminjajo. Proračunski presežek bo leta 2020 po načrtih tako dosegal 415 milijonov evrov oziroma 0,8 % bruto družbenega proizvoda, v letu 2021 pa je še naprej načrtovan v višini 657 milijonov evrov oziroma 1,2 % BDP.

Na tak način Vlada predlaga proračun, ki po strukturi in obsegu odraža realne možnosti izvajanja zakonskih obveznosti in postavljenih prioritet. Nekateri predlogi amandmajev, ki so bili vloženi, so sicer tehnično izvedljivi, vendar niso realni in kredibilni. Amandmaji, ki na primer znižujejo sredstva FURS ali posegajo v upravljanje centraliziranega premoženja MJU, direktno omejujejo vitalne funkcije države, kot sta pobiranje davkov in finančni nadzor, za katerega se vsi zavzemamo. Pri amandmajih na temo infrastrukturnih projektov, kot na primer državne ceste, zaupamo resornemu ministrstvu, da je določilo prioritete, glede na stanje na terenu in pripravljenost dokumentacije. Veliko amandmajev je všečnih, pa jih v okviru fiskalnih možnosti ne moremo uvrstiti v proračuna za naslednji leti.

Posebej bi poudaril, da proračun poleg integralnih sredstev omogoča še dodatne vire skozi posebne proračunske instrumente, ustanovljene na podlagi Zakona o javnih financah. Tako se proračunski programi sofinancirajo tudi s sredstvi proračunskih skladov, kot na primer Podnebni sklad, Sklad za vode, Gozdni sklad, Sklad za investicije v zdravstvu, Sklad koncesijskih dajatev študentov. Neporabljena sredstva teh skladov se prenašajo v naslednja leta. Stanje zbranih in neporabljenih sredstev na dan 31. 10. znaša preko 400 milijonov evrov. Ne nazadnje je velika večina obveznosti, ki so vključene v državni proračun, pogojena z zakoni, ki jih je sprejel ravno Državni zbor, tako da je manevrski prostor za dodatne potrebe, ki nedvomno obstajajo, na številnih področjih omejen.

Fiskalni svet je konec oktobra objavil oceno skladnosti predlogov proračunov za leti 2020 in 2021 s fiskalnimi pravili. Kot smo na Ministrstvu za finance pričakovali, ocena potrjuje, da sta predloga proračunov s pravili skladna. Raven izdatkov predlogov proračuna ne presega mej določenih spomladi z odlokom, raven izdatkov za sektor država pa te meje presega zgolj zaradi statistične prilagoditve, ki jo je statistični urad objavil konec septembra, torej po roku za pripravo sprememb odloka. Ocenjeni strukturni saldo je skladen z določbami zakona o fiskalnem pravilu in zahtevami pakta za stabilnost in rast. Rast izdatkov od katerih se uštejejo nekatere ciklične kategorije v letu 2020 ne presega dolgoročnega povprečja potencialne gospodarske rasti, kar je skladno z izdatkovnim pravilom Evropske unije. Dolg sektorja država se postopno znižuje proti meji 60 % BDP, ki izhaja iz pakta za stabilnost in rast in prvič v tem mandatu prvič po letu 2012 dosežemo tako imenovani maastrichtski kriterij. Fiskalni svet v svoji oceni opozarja na določena tveganja pri izvajanju fiskalne politike in opozarja na nekatere neskladnosti pri ocenah. Teh tveganj se na Ministrstvu za finance zavedamo. Tveganja namreč spremljajo vsakokratno pripravo proračunskih dokumentov, saj priprava temelji na napovedih in ocena gospodarskih gibanj in proračunskih tokov, še posebej negotova je ocena položaja gospodarstva v ciklu, kar je osnova na katerih temeljijo fiskalna pravila. Zato na Ministrstvu za finance situaciji sproti spremljamo in po potrebni ukrepamo, kar nam omogoča določbe Zakona o javnih financah. Ukrepamo lahko tudi v primeru sprejetja predpisov s takšnimi finančnimi učinki, ki bi ogrozili izpolnjevanje pravil. To se navezuje na ugotovitev fiskalnega sveta, da proračunski dokumenti ne vsebujejo učinkov vseh predlaganih oziroma veljavnih ukrepov. Dejstvo je, da je v pripravi proračunskih dokumentov potrebno določiti presečen datum za upoštevanje njihovih učinkov. Jasno pa je, da tako Vlada kot Državni zbor v času med predložitvijo proračunskih dokumentov Državnemu zboru in njihovo obravnavo ne počivata in lahko na različnih področjih sprejemata ukrepe, katerih finančnega učinka v pripravo proračunskih dokumentov ni mogoče z natančnostjo vključiti. Se je pa Vlada takoj po sprejemu davčne zakonodaje konec oktobra odzvala in pripravila dopolnjen predlog proračunov za leti 2020 in 2021, v katerega je vključila učinke v Državnem zboru sprejetih sprememb. Dovolite mi, da se dotaknem še bolj neoprijemljivih spremenljivk vodenja ekonomske politike in izpeljavo fiskalnega pravila v trikotniku, razvoj, ohranjanje gospodarske rasti in matematično izpolnjevanje formul. Kdo ima prav ali ne bo pokazal čas in ex post analiza. Prehitro zaviranje za restriktivno fiskalno politiko ali obratno z ekspanzivno pa ima lahko posledice v prihodnosti. Pomembno je najti nek interval zaupanja, mejo, ki spoštuje tako domače fiskalno pravilo kot upošteva predpostavke mednarodnega gospodarskega okolja. Zagotovo je ob omejitvah osrednji cilj Vlade Republike Slovenije ohranjanje gospodarske rasti in dvig produktivnosti. Toliko za uvod z moje strani. Hvala lepa.