Hvala, gospod predsedujoči.

Spoštovane članice in člani odbora! Dovolite, da predstavim osnove napovedanega zakona.

S predlogom zakona se želi odpraviti dvom Evropske komisije v zvezi z ustreznostjo prenosa 4. Evropske direktive 215/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranja terorizma v pravni red Republike Slovenije. Slovenija je določbe 4. Evropske direktive v svoj pravni red sicer prenesla z ZPPDFT-1, ki je začel veljati 19. novembra 2016, in z nekaterimi področnimi zakoni, pri čemer so bili vsi navedeni predpisi v Evropski komisiji notificirani že 26. 6. 2017. Evropska komisija je kljub temu izrazila pomisleke v zvezi z ustreznostjo prenosa nekaterih določb 4. Evropske direktive v uradnem opominu, ki ga je Republika Slovenija prejela 8. 3. 2019. V odgovoru na opomin je Republika Slovenija navedla, da bo novela Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma sprejeta v najkrajšem možnem času, vendar pa ne kasneje kot do konca leta 2019.

Predlagana novela se osredotoča na vsebino uradnega opomina Evropske komisije in tako predlaga izboljšave besedila v smeri zagotovitve večje jasnosti. Potrebne spremembe, ki jih prinaša 5. Evropska direktiva s tega področja, pa so vsebovane v drugi noveli, ki je v javni obravnavi in je tudi precej obsežnejša. Področje preprečevanja pranja denarja ostaja med prioritetami Predsedstva Sveta EU, države članice stremijo k izboljšanju delovanja celotnega sistema, zaradi načela minimalne harmonizacije pa predstavlja implementacija posameznih odločb izziv v vseh državah članicah.

Dovolite, da kratko predstavim bistvene rešitve v noveli. Dopolnjena je definicija pojma korespondenčni odnos, ki sedaj poleg kreditnega zajema tudi finančne institucije. Določa se, da se v primeru, ko fizična oseba izvaja poklicno dejavnost pri zavezancu, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, obveznosti izvajanja ukrepov po tem zakonu nanašajo na tega delodajalca in ne na fizično osebo. Je pa sicer zakon jasen tako glede nabora fizičnih oseb, na katere se nanaša, kot tudi glede obsega obveznosti, ki preidejo na delodajalca, saj so izrecno opredeljene kategorije zavezancev, na katere se nanaša, kot na primer revizorji, prireditelji iger na srečo, računovodje. Tretjič, dopolnjene so obveznosti glede podatkov o dejanskih lastnikih. Tako je dodano, da mora zavezanec pri ugotavljanju dejanskega lastnika tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava pridobiti tudi podatke o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev takega subjekta, da lahko določi istovetnost prejemnikov koristi v času izplačila ali v času, ko prejemnik koristi uveljavi pridobljene pravice. Četrtič, dodaja se pravno podlago za odreditev prepovedi opravljanja dejavnosti zavezancu, če je bil zavezanec član poslovodstva zavezanca ali dejanski lastnik zavezanca pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivih dejanj v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, ki so taksativno našteta. Namen te določbe je osebam, ki niso primerne za izvajanje posamezne dejavnosti, onemogočiti opravljanje te dejavnosti, kar bi se v nasprotnem primeru povečalo tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma. Pri tem členu naj dodam, da podpiramo sprejetje vloženega amandmaja, ki je bil pripravljen k temu členu sledeč mnenju Zakonodajno-pravne službe. Treba je namreč dodatno specificirati, da je predmet prepovedi le tista dejavnost, zaradi katere ima zavezanec sploh status zavezanca, in določiti, da se prepoved dejavnosti zoper notarja ali odvetnika izreče le v omejenem obsegu poslov, v zvezi s katerimi imajo navedeni zavezanci obveznost izvajanja ukrepov preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Omogoči se uporaba dodatne izjeme glede obvezne objave kršitev predpisov s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki jih ugotovi nadzorni organ. Tako se informacije o identiteti kršitelja in zavezanca ne bodo objavile v primeru, če bi takšna objava ogrozila stabilnost finančnih trgov.

Kot je bilo že omenjeno, je od 7. 11. 2000 dalje v postopku javne obravnave že besedilo druge novele ZPPDFT-1, ki je namenjena zlasti prenosu 5. direktive številka 2018/843. V okviru te nadaljnje novele bodo lahko na ustrezen način naslovljeni širši predlogi in pripombe, ki jih zaradi omejenosti tematike današnje novele ni bilo mogoče v celoti upoštevati. Prav tako se bo lahko dodatno upoštevalo tudi nekatere ugotovitve iz mnenja Zakonodajno-pravne službe, kot je, na primer, pomislek, vezan na seznam kaznivih dejanj.

Spoštovani! Upoštevanje navedenega predlagam, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma podprete.

Hvala.