Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Dobro jutro vsem poslankam in poslancem in vsem prisotnim. Kot rečeno tudi Vlada Republike Slovenije se je do vložene Sodnega sveta opredelila pisno na svoji 78. dopisni seji 16. 10. 2019 in je mnenje tudi že podrobno predstavila na skupni seji Odbora za pravosodje in Komisije za poslovnik 21. 10. 2019, zato bom tudi jaz na tem mestu ponovila samo nekaj ključnih elementov mnenja Vlade o tej zahtevi.

Kot smo že poudarili in kot poudarjamo že od začetka uvedbe te parlamentarne preiskave, je potrebno pri presoji in tudi pri zahtevi za oceno ustavnosti ločiti dve ločeni, čeprav medsebojno nujno povezani pravni vprašanji. In sicer po eni strani to vprašanje morebitne ustavne neprimernosti te konkretne parlamentarne preiskave in po drugi strani vprašanje morebitne neustavne pravne praznine, ki bi bila lahko vzrok za morebitne ustavne pomanjkljivosti te konkretne parlamentarne preiskave.

Res je, da je Ustavno sodišče v tem primeru zaprošeno samo za vprašanje presoje morebitne neustavne pravne praznine, ki bi bila lahko vzrok. Ampak ravno to, da je lahko vprašanje ustavne presoje samo to, ne pa tudi primernost ali ustavno ustreznost konkretne parlamentarne prave praznine, je tisti problem, ki ga pravzaprav vprašanje oziroma zahteva Sodnega sveta tudi izpostavlja, da namreč je lahko vprašanje postavljeno Ustavnemu sodišču samo vezano na abstraktno presojo Zakona o parlamentarni preiskavi in vezanega poslovnika, ne pa tudi konkretne parlamentarne preiskave. Torej ravno to, da ne obstajajo pravna sredstva, ki bi zagotavljala preprečitev morebitnih zlorab oziroma razpisu morebitnih protiustavnih parlamentarnih preiskav.

Zato vendarle Vlada Republike Slovenije meni in se je tudi v svojem mnenju opredelila, da je potrebno reči oziroma podati nekaj stališč glede vprašanja konkretne parlamentarne preiskave in to je Vlada Republike Slovenije tudi v svojem mnenju storila. In sicer o tem vprašanju konkretne parlamentarne preiskave je zlasti treba najti odgovor ali je Državni zbor ob dovolitvi te parlamentarne preiskave spoštoval ustavno presojo zakona. Vemo namreč, da je Ustavno sodišče že leta 2000 ob presoji pobudi za oceno ustavnosti Zakona o parlamentarni preiskavi in poslovnika odločilo, da nista v neskladju z Ustavo, da pa mora Državni zbor, ki je najvišji predstavniški zakonodajni organ, ustvarjalec in nosilec legitimnosti kot predstavnik ljudstva vseskozi spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine, kar velja tudi za področje izvajanja njegovih funkcij. Vemo tudi, da sodniki v sodobnih demokracijah, kamor se naša država prav gotovo uvršča, politično niso odgovorni in ne morejo biti predmet političnega nadzora. Za presojo morebitnih nepravilnosti v sodnih postopkih strankam so na voljo različna redna in izredna pravna sredstva, kot določa to že 23. in 25. člen Ustave. Za kršitve sodniških dolžnosti veljavna zakonodaja predvideva številne mehanizme ugotavljanja različnih vrst odgovornosti, od disciplinske do civilne in ne nazadnje tudi kazenske odgovornosti. Pomembno vlogo imajo tudi vzvodi sodne uprave, s katerim je mogoče spremljati delo sodnika, ga ocenjevati in omogočati ali neomogočati njegovega napredovanja ter nadzirati njegovo delo z vidika spoštovanja razumnih rokih pri sojenju. Velja pa izrecno poudariti, da niti ukrepi sodne uprave v izvršilni oblasti niso namenjeni vsebinski presoji sodnikovih odločitev. Prav tako pa temu niti tudi ne more biti namenjen institut parlamentarne preiskave.

Naj še enkrat torej poudarim, da imajo vse tri veje oblasti tako po Ustavi kot po zakonodaji na voljo različne nadzorne mehanizme, nadzora ena nad drugo, vendar morajo ves čas pri izvajanju teh nadzornih mehanizmov ostati v mejah svojih ustavnih pristojnosti, ki so medsebojno jasno ločene.

Glede drugega vprašanja glede morebitne pravne praznine. V Zakonu o parlamentarni preiskavi pa je po mnenju Vlade v primerih, če obstaja več možnih razlag pripisa, sodišče preden se obrne na Ustavno sodišče Republike Slovenije zahtevo za oceno ustavnosti po veljavni sodni presoji že dolžno predhodno izčrpati možnost razlage, ki je ustavno skladna in zakon razlagati na ta način.

Kot rečeno Državni zbor je pri odrejanju parlamentarnih preiskav in njihovim izvajanju dolžan razlagati in uporabljati oba predpisa na način, ki je ustavno skladen, torej na način, kot ga je že pojasnilo Ustavno sodišče v svoji ustavno sodni praksi. Ocena, ki smo jo podali, da Državni zbor Republike Slovenije tega v konkretnem primeru ni storil. Res da sama po sebi ne vodi v zaključek, da je zaradi tega sporna ustavna subjekt navedenih predpisov, vendar je ta ocena pomembna zato, ker lahko in tudi, po našem mnenju, je, v konkretnem primeru razkrila pomanjkanje ustreznih zakonskih varovalk za zagotovitev skladne uporabe instituta parlamentarne preiskave. Vlada tako ocenjuje, da je predmet vlagatelja zahteve za oceno ustavnosti pomembno in bistveno temeljno ustavno sodno vprašanje in tudi mi z zanimanjem pričakujemo in pozdravljamo, da bo Ustavno sodišče dejansko sprejelo tudi ločitev v tem primeru.

Vsekakor pa se moramo vsi skupaj zavedati, kot je tudi že izpostavila Zakonodajno-pravna služba, da odločitev, ki jo bo Ustavno sodišče sprejelo ne bo oziroma ne bi smelo biti odločitev o ustavnosti ali neustavnosti konkretne parlamentarne preiskave, ampak se bo res nanašalo samo ozko na vprašanje ustavnosti ali neustavnosti teh dveh omenjenih predpisov. Hvala za vašo pozornost.